Energetika

Letna poraba sekancev enaka teži 13-ih Eifflovih stolpov

V Energetiki Ljubljana proizvedejo dobrih 15 % toplotne in električne energije iz lesnih sekancev, v povprečju jih na leto porabijo 105.000 ton.
Letna poraba sekancev enaka teži 13-ih Eifflovih stolpov

Kot slikovito ponazarjajo v družbi Energetika Ljubljana, je omenjena letna uporaba lesnih sekancev enaka teži kar 13-ih Eifflovih stolpov, enega največjih simbolov Pariza. Enota TE-TOL obratuje 365 dni v letu in 24 ur na dan. Na leto povprečno proizvede 1.100 gigavatnih ur vroče vode, 150 gigavatnih ur pare in 405 gigavatnih ur električne energije.

Toplota za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane, ki ga zagotavlja Energetika Ljubljana, je proizvedena v visoko učinkoviti soproizvodnji. To pomeni, da je toplota proizvedena sočasno oz. skupaj z električno energijo. Soproizvodnja je energetsko najbolj učinkovit način izrabe goriva oz. proces, pri katerem energijo goriva pretvarjamo v električno energijo in toploto hkrati. Popolna pretvorba energije goriva v delo namreč ni možna, zato vedno poleg mehanske oziroma električne energije nastaja tudi toplota.

Ključne prednosti soproizvodnje

Proizvedena toplota se koristno uporablja za daljinsko ogrevanje stavb in potrebe po toploti v industriji, proizvedena električna energija pa za potrebe trga z električno energijo. Ključne prednosti soproizvodnje so velik prihranek primarne energije, večji energetski izkoristek in s tem nižji stroški energetske oskrbe ter manjši vplivi na okolje.

Energetika Ljubljana oz. njena enota TE-TOL je največja visoko učinkovita soproizvodnja v Sloveniji - delež toplote v obliki vroče vode, ki jo proizvede za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, predstavlja kar polovico vse toplote, ki je v Sloveniji proizvedena za sisteme daljinskega ogrevanja. Vsa električna energija je proizvedena v soproizvodnji in predstavlja 3 % vseh potreb po električni energiji v Sloveniji.

Pomemben prispevek k zmanjšanju vplivov na okolje

Za proizvodnjo energije se v enoti TE-TOL od leta 2002 uporablja rjavi premog z zelo nizko vsebnostjo žvepla in pepela ter od leta 2008 lesna biomasa oz. lesni sekanci. Uvedba okoljsko sprejemljivejšega premoga, ki prihaja  iz Indonezije, je pomembno prispevala k zmanjšanju vplivov na okolje, hkrati pa tudi k zmanjšanju obremenitve deponije s pepelom.

Visoko učinkovito soproizvodnjo v enoti TE-TOL bo v prihodnosti nadgradila plinsko-parna enota, ki bo nadomestila del premogovne tehnologije in s katero se bodo nadaljevali ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka ter zagotovitev zanesljive oskrbe s toploto in električno energijo, pojasnjujejo v družbi Energetika Ljubljana.

Več o tem na: www.energetika-lj.si