Za družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) je burno leto. Če je leto nazaj najbolj zaznamovala selitev v novo poslovno stavbo v Brežicah, bi lahko rekli, da je leto 2012 – leto dokončanja izgradnje HE Krško, odpravljanja težav z izvajalci zaradi stečaja in likvidacije ter rekordno slabe hidrologije. Razumljivo, da so nepričakovanim znižanim poslovnim rezultatom morali podrediti vse aktivnosti v družbi.
Dobra izkušnja je po besedah direktorja Bogdana Barbiča, ki smo ga ob koncu leta obiskali, tudi izboljšanje sodelovanja zlasti z Direktoratom za prostor, kar je imelo za posledico dokaj hitro pridobitev državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Brežice v juniju, kot vse kaže pa bo do konca leta tudi DPN za HE Mokrice v zaključni fazi. Obe elektrarni naj bi bili zgrajeni do konca leta 2017.
Pred kratkim je Sava močno poplavljala. Bi bilo kaj drugače, če bi bila veriga elektrarn že zgrajena?
»Do takih poplav, ko je bilo okoli 3000 m/s pretoka, gotovo ne bi prihajalo. Tudi pri večjih pretokih, tja do stoletnih voda, to je 3750 m/s, ne. To pa zato, ker se hkrati z izgradnjo elektrarn gradi protipoplavna zaščita urbanih območij. Seveda bi bile retenzijske površine, ki so namenjene za poplavljanje pri visokih vodah, še naprej poplavljene, a je tam škoda minimalna. Gre za kmetijske površine ki so zaščitene pred 20-letnimi vodami. Pri 50- in 100-letnih pa take površine namensko poplavijo.«
Pred kratkim vas je obiskala vlada. O čem je tekla beseda?
»Minister Černač je bil pri nas že takoj na začetku opravljanja svoje funkcije. Takrat smo predstavili ključne probleme in po približno pol leta je želel minister slišati, če so bili problemi, o katerih smo govorili spomladi, odpravljeni. Dejansko je bila večina problemov res odpravljenih. Zlasti Direktorat za prostor zdaj deluje optimalno, tako kot bi moral. Obljuba, ki jo je dal minister, da bo državni prostorski načrt (DPN) za HE Brežice sprejet v juniju, je bila izpolnjena, tudi DPN za HE Mokrice bo kot kaže šel na vlado proti koncu letošnjega leta. Stvari tečejo in pričakujemo, da bi z izgradnjo HE Brežice začeli spomladi leta 2013. Potem potrebujemo še okoljevarstveno soglasje za obe elektrarni, s tem pa bo za nekaj časa umeščanje v prostor za našo družbo zaključeno.«
Ste se na zadnjem obisku dotaknili še kakšnih drugih tem?
»Ja, Nature 2000 in problemov, ki so vezani na varstvo okolja in iskanje kompromisov med zaščito narave in izgradnjo OVE. Menili smo, da smo težave bolj ali manj uspešno prebrodili, saj se kažejo pozitivne rešitve, ki bodo omogočile izgradnjo elektrarn. Včasih so zahtevki s področja varstva okolja izjemno dragi in z vprašljivimi rezultati. Tu je potrebno iskati kompromise. Osebno ocenjujem, da kriteriji in merila za varovanje narave v Sloveniji niso ustrezno izdelani in definirani. Potem pride do subjektivnih ocen, ki pa so vedno problematične. To je bila ena od obravnavanih tem. Minister je povedal, da je vlada tudi o tem razpravljala in da bodo poskušali poiskati ustrezne rešitve.«
Torej se pozna, da je minister že na začetku mandata od svojih uradnikov zahteval kvalitetno delo?
»Se. Z Direktoratom za energijo nikoli nismo imeli resnih težav, tudi zdaj po naši oceni delajo dobro, so odzivni. Z njimi sodelujemo na pripravi meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško za upravljanje reke Save. Na Direktoratu za prostor so zamenjali vodjo in zdaj nimamo več pripomb, delajo brezhibno. Da bi le še tako naprej.«
Vlada je oktobra 2012 sprejela Aneks št. 5 h Koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. Kaj so poglavitne novosti?
»Gotovo ima aneks precej vpliva na samo izgradnjo in na splošno na družbo HESS. Oktobra lani je bila namreč sprejeta sprememba zakona o pogojih koncesije na spodnji Savi. Ta zakon je na novo opredelil financiranje predvsem infrastrukturnega dela, ki bo potekalo po novem iz vodnega in podnebnega sklada, medtem ko bo energetika izvajala in financirala le energetski del. Poleg tega so nam dodali izvedbo vseh modifikacij v NEK, ki so potrebne zaradi dviga vode, oz. delovanja HE Brežice. Na podlagi zakona smo z ministrstvom za kmetijstvo in prostor pristopili k usklajevanju koncesijske pogodbe, ki jo je bilo treba uskladiti z zakonom. To je trajalo kar dolgo, zdaj pa je stvar končno usklajena in tudi podpisana. V koncesijski pogodbi je bolj podrobna opredelitev financiranja, določeni so novi roki izgradnje obeh elektrarn, kar naj bi bilo do konca leta 2017.«
Vladimir Habjan
Nadaljevanje lahko preberete v tiskanem izvodu Našega stika