Leto 2014 najbolj zaznamovalo sprejetje novega Energetskega zakona

Poročilo na celovit in pregleden način podaja sliko dogajanja na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom ter na področju oskrbe s toploto. Z njim želi agencija na strnjen način podati informacije o ključnih dogajanjih na energetskem trgu. V letu 2014 je energetsko področje zaznamovalo sprejetje novega Energetskega zakona, ki je začel veljati 22. marca. Novi zakon še ni povzročil večjih sprememb za udeležence na slovenskem trgu z električno energijo, predvsem zaradi enoletnega prehodnega obdobja za pripravo ustreznih podzakonskih aktov. Z njim pa je bila izvedena tudi popolna implementacija tretjega svežnja energetske zakonodaje EU v pravni red Slovenije.

Na področju električne energije je bil zimski žled v začetku leta dogodek, ki je izjemno vplival tako na odjemalce električne energije kot tudi operaterje oziroma sam elektroenergetski sistem, saj so bili porušeni trije ključni daljnovodi in brez oskrbe z električno energijo je nekaj časa ostalo več kot sto tisoč odjemalcev. Oskrba pa v letu 2014 ni bila nikoli prekinjena zaradi pomanjkanja virov električne energije.

Na področju proizvodnje je bil pomemben začetek poskusnega obratovanja šestega bloka TEŠ in opustitev proizvodnje v Termoelektrarni Trbovlje. Redno je začel obratovati 2 x 400 kV daljnovod Beričevo–Krško, ki je imel pomembno vlogo že v času poskusnega obratovanja ob žledolomu.

Cene električne energije so se, predvsem zaradi vse večje konkurence med dobavitelji, zniževale v vseh za Slovenijo relevantnih regijah in tudi na maloprodajnem trgu pri nas. Znižala se je tudi cena za uporabo omrežij, vendar pa zaradi drugih dodatkov k ceni odjemalci tega niso posebej občutili.

Žal pa v letu 2014 ni bil objavljen razpis za vstop novih proizvodnih objektov v podporno shemo za okolju prijazno proizvodnjo električne energije, saj za to ni bilo na voljo potrebnih sredstev.

Ob koncu leta 2014 je bilo na elektroenergetsko omrežje RS priključenih 936.883 odjemalcev električne energije. Število odjemalcev se je povečalo za 3841, struktura porabe električne energije po vrsti odjema pa je ostala enaka.

Iz poročila izhaja, da je poraba električne energije leta 2014 ostala na enaki ravni kot leto prej, poraba zemeljskega plina pa se je zmanjšala. Cene energentov, tako električne energije kot zemeljskega plina, so bile rekordno nizke.

Največji delež v proizvodnji električne energije prispevale hidroelektrarne

V Sloveniji je bilo v letu 2014 proizvedene 16.281 GWh električne energije, kar je 1325 GWh več kot leta 2013. Spreminja se struktura proizvodnje, saj se je povečal delež hidroelektrarn in jedrske elektrarne, zmanjšal se je delež termoelektrarn, počasi pa raste tudi delež malih proizvajalcev. V letu 2014 je bilo kar 42 odstotkov električne energije proizvedene v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge obnovljive vire. Elektrarne na fosilna goriva so prispevale 21 odstotkov in jedrska elektrarna 37 odstotkov električne energije. Hidroelektrarne, priključene na prenosno omrežje, so skupaj proizvedle 5855 GWh električne energije, kar je 1265 GWh več kot leto pred tem. Termoelektrarne so proizvedle 3304 GWh električne energije ali 1077 GWh manj kot leta 2013. Jedrska elektrarna Krško je proizvedla 6060 GWh električne energije oziroma 1037 GWh več kot leto prej. Proizvodnja električne energije pri malih proizvajalcih (s proizvodnimi enotami, manjšimi od 10 MW), priključenih na distribucijsko omrežje, je bila v primerjavi s proizvodnjo leta 2013 večja za 100 GWh in je znašala 1060 GWh.

Poraba električne energije v Sloveniji je lani znašala 12.719 GWh (brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju). V primerjavi z letom 2013 je bila poraba manjša za 97 GWh ali 0,8 odstotka. Poraba električne energije, vključno z izgubami v omrežju, ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje v jedrski elektrarni Krško pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita z domačo proizvodnjo. Pokritost slovenske porabe z domačimi proizvodnimi viri je znašala okoli 98 odstotkov. Odjemalci, priključeni na prenosno omrežje, so porabili 2033 GWh električne energije oziroma 1,3odstotka več kot leto prej.

Poraba odjemalcev, priključenih na distribucijska omrežja, je bila nižja za odstotek in je znašala 10.323 GWh. ČHE Avče je porabila 363 GWh, kar je nekoliko manj kot leta 2013.

Izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju so znašale 820 GWh električne energije, v kar so vključene tudi izgube zaradi tranzita, uvoza in izvoza električne energije.

Oddaja električne energije v tujino preko prenosnega in distribucijskega omrežja je lani znašala 9996 GWh, iz tujine pa smo prejeli 7254 GWh električne energije.

Razmere na trgu so kljub številnim marketinškim dejavnostim dobaviteljev vplivale na zmanjševanje števila menjav dobavitelja. Tako je skupaj dobavitelja zamenjalo 32.368 poslovnih in gospodinjskih odjemalcev. (pb)

Več na:  www.agen-rs.si