Prvo poročilo o stanju energetske unije kaže, da je bil od sprejetja okvirne strategije dosežen velik napredek.
Z okvirno strategijo za energetsko unijo smo dobili nov zagon za prehod na nizkoogljično, zanesljivo in konkurenčno gospodarstvo. Evropska komisija se je tudi zavezala, da bo vsako leto poročala o stanju energetske unije, da bo mogoče obravnavati ključna vprašanja in usmerjati politično razpravo. Poročilo o stanju energetske unije, ki je bilo včeraj objavljeno prvič, se osredotoča na napredek, dosežen v zadnjih devetih mesecih, in opredeljuje ključna področja ukrepanja za leto 2016, vsebuje pa tudi politične sklepe na ravni držav članic ter na regionalni in evropski ravni. To je osrednji element za spremljanje izvajanja te ključne prednostne naloge Junckerjeve komisije.
Podpredsednik komisije, odgovoren za energetsko unijo, Maroš Šefčovič, je ob tem povedal, da po devetih mesecih lahko samozavestno potrdimo, da smo na pravi poti pri oblikovanju energetske unije. Njegova sporočila za leto 2016 so jasna. EU bi morala še naprej imeti vodilno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in ta prehod bi moral biti socialno pravičen in usmerjen k potrošniku. Opozoril je tudi, da geopolitični izzivi, s katerimi smo se soočali letos, ne bodo izginili. Poudaril je, da bo leto 2016 tudi leto, ko bomo položili temelje čvrstega sistema upravljanja, kar bo ustvarilo predvidljivost in preglednost, ki ju potrebujejo investitorji. Leto 2016 bo torej leto rezultatov.
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je ob predstavitvi poročila dejal, da energetska unija dobiva podobo ter, da je bil v teh nekaj mesecih dosežen velik napredek. Sedaj pa bi se morali usmeriti k celoviti izvedbi vseh potrebnih ukrepov. V letu 2016 se bo tako osredotočil na predstavitev zakonodaje za izboljšano delovanje našega trga električne energije, dodatno povečanje deleža obnovljivih virov, zmanjšanje porabe energije in zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. S tem bo energetski sistem EU močnejši, ustvarjeni pa bodo vsi pogoji za prehod EU k nizkoogljičnemu energetskemu sistemu. Zdaj ko so vse oči uprte proti pogajanjem v Parizu, se EU znova zavezuje, da bo v mednarodnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam prevzela vodilno vlogo in prispevala k njim, je še poudaril.
Poročilo o stanju energetske unije v zvezi s podnebnimi spremembami poudarja prispevek Evrope k pogajanjem v Parizu. Na tej stopnji je več kot 160 držav, ki ustvarijo več kot 90 odstotkov svetovnih emisij, predstavilo svoje prispevke k pariškemu sporazumu. EU je v tem procesu predlagala zavezujoč cilj, da bo do leta 2030 zmanjšala domače emisije v celotnem gospodarstvu za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Po konferenci v Parizu bo pomembno, da vse države dejansko uresničijo svoje zaveze.
Da bo prehod uspešen in družbeno pravičen, bodo morali državljani prevzeti odgovornost za ta proces, in sicer z dejavnim sodelovanjem na energetskem trgu, saj bo navsezadnje koristil prav njim. Hkrati ima ta prehod velik gospodarski pomen. Vodilna evropska podjetja spreminjajo svoje poslovne modele. Energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost v Evropi ustvarjata delovna mesta na lokalni ravni, ki zahtevajo nova znanja in spretnosti.Zaradi geopolitičnih dogodkov je energija ostala visoko na dnevnem redu. Leto 2015 so zaznamovale še vedno trajajoče napetosti med Rusijo in Ukrajino, trajno nizke cene nafte, ki vplivajo na energetske trge po vsem svetu, razglasitev novih tržnih pobud za dodatno infrastrukturo za oskrbo z zemeljskim plinom iz Rusije, nove možnosti po podpisu jedrskega sporazuma z Iranom ter tudi vztrajen upad domače proizvodnje fosilnih goriv.
Poleg nizkoogljičnega gospodarstva (vključno z energijo iz obnovljivih virov) in energetske varnosti se strategija energetske unije še naprej uresničuje na področju energijske učinkovitosti, notranjega energetskega trga, raziskav, inovacij in konkurenčnosti, saj so vse te prednostne naloge neločljivo povezane.
V poročilu o stanju energetske unije so predstavljeni tudi glavni elementi mehanizma upravljanja za bolj predvidljive, pregledne in stabilne politike, da se dosežejo cilji energetske unije. Smernice za celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, so podlaga, na kateri lahko države članice začnejo pripravljati svoje načrte za obdobje 2021–2030. Predložena metodologija za ključne kazalnike je prvi korak k merjenju in spremljanju uresničevanja ciljev energetske unije. Poročilu o stanju energetske unije je priloženo tudi 28 informativnih listov z oceno uresničevanja ciljev energetske unije za vsako državo članico.
Včerajšnji dan komisija v celoti posvetila energetiki
Poleg poročila o stanju energetske unije je bilo sprejetih in objavljenih več rezultatov in poročil v zvezi energetsko unijo.
Poleg drugega seznama PCI projektov še poročilo o napredku na področju energijske učinkovitosti. To poročilo o napredku pri doseganju cilja povečanja energijske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 kaže, da kljub znatnemu napredku skupna prizadevanja držav članic ustrezajo le prihrankom primarne energije v višini 17,6 odstotka v primerjavi z napovedmi za leto 2020. Vendar je komisija še naprej optimistična, da bo cilj 20 odstotkov dosežen, pod pogojem, da se obstoječa zakonodaja EU izvaja v celoti, okrepijo prizadevanja, poviša raven ambicij in izboljšajo pogoji za naložbe.
Sprejeto je bilo tudi poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov, ki kaže, da je bila EU zlasti uspešna pri ločitvi gospodarske rasti od emisij toplogrednih plinov. EU je na pravi poti, da uresniči tako cilj zmanjšanja emisij za 20 odstotkov do leta 2020 kakor tudi cilje kjotskega protokola. Vendar pa so potrebni nadaljnji ukrepi za doseganje cilja za leto 2030.
Obravnavali so še trende v zvezi z odjemalci energije, kjer je iz delovnega dokumenta služb komisije razvidno, da trgi električne energije in plina kljub napredku še vedno ne delujejo, kot bi morali.
Komisija se je posvetila poročilu o izvajanju evropske strategije za energetsko varnost, ki vključuje najnovejše informacije o stanju v EU glede energetske varnosti in navaja ukrepe, ki so bili sprejeti za njeno izboljšanje od sprejetja strategije maja 2014. Nadalje poročilo o izvajanju direktive o jedrski varnost ugotavlja, da je raven skladnosti z direktivo o jedrski varnosti iz leta 2009 na splošno dobra.
Opravili so še pregled zalog nafte, saj direktiva o zalogah nafte zahteva, da komisija redno poroča o razpoložljivih zalogah nafte v državah članicah. Delovni dokument služb komisije uresničuje to obveznost in vključuje pregled zalog nafte v EU. Kot so ugotovili pri obravnavi predloga uredbe o statistiki cen električne energije in zemeljskega plina, bo ta, ko bo sprejeta, izboljšala evropske statistične podatke o cenah energije.
Komisija je včeraj začela tudi javna posvetovanja o prihodnji reviziji direktive o obnovljivih virih energije, ki bodo potekala do 10. februarja. (pb)