Poročilo med drugim ugotavlja, da je Evropa celina, ki se najhitreje segreva, saj temperature naraščajo približno dvakrat hitreje od svetovne povprečne stopnje. Tri najtoplejša zabeležena leta v Evropi so se tako zgodila po letu 2020, hkrati pa smo v zadnjih dveh desetletjih oziroma po letu 2007 zabeležili tudi deset najtoplejših let. Lani je Evropa doživela svoje najtoplejše leto v zgodovini, njeni prebivalci pa so se morali soočiti z več dnevi ekstremne vročine in ponavljajočimi se vročinskimi valovi ter na drugi strani tudi obsežnimi poplavami.
Poročilo, ki vsebuje opise in analize podnebnih razmer in razlik v celotnem zemeljskem sistemu ter vključuje tudi najnovejše informacije o dolgoročnem razvoju ključnih podnebnih kazalnikov, med drugim ugotavlja, da so bile temperature v EVropi v letu 2023 nadpovprečne kar enajst mesecev v letu, vključno z najtoplejšim zabeleženim septembrom, da smo se lani rekordno število dni soočali z ekstremnim vročinskim stresom ter, da se je umrljivost, povezana z vročino, v zadnjih 20 letih povečala za približno 30 odstotkov. Smrti, povezane z vročino, so se po ocenah povečale v kar 94 odstotkov spremljanih evropskih regij, pri čemer podatki tudi potrjujejo, da število škodljivih vplivov na zdravje, povezanih z ekstremnimi vremenskimi in podnebnimi pojavi, narašča.
Nič kaj spodbudne niso tudi ugotovitve povezane s stanjem evropskih oceanov, saj je bila v celotnem lanskem letu povprečna temperatura morske površine oceanov v Evropi najvišja doslej. Tako je bila denimo junija lani zaradi vpliva morskega vročinskega vala površina morja Atlantskega oceana zahodno od Irske in okoli Združenega kraljestva tudi do 5 °C nad povprečjem.
Za sedem odstotkov nad povprečjem je bila lani v Evropi tudi količina padavin. Rečni pretoki, ki so bili v povprečju doseženi v celotnem evropskem rečnem omrežju, so bili najvišji v decembru, in sicer z izjemno velikim pretokom v skoraj četrtini evropskega rečnega omrežja. Pri tem so rečni tokovi tretjine evropskega rečnega omrežja presegli prag visokih poplav, 16 odstotkov pa tudi prag hudih poplav. Velik del Evrope je lani pozimi in spomladi doživel tudi manj dni s snegom kot v povprečju, v Alpah pa je prišlo tudi do izjemne izgube ledeniškega ledu, kar je povezano s podpovprečnim kopičenjem zimskega snega in močnim taljenjem zaradi vročinskih valov v času poletja, pri čemer so alpski ledeniki samo v letih 2022 in 2023 izgubili približno desetino preostalega obsega.
Podnebne spremembe in obnovljivi viri
Poročilo navaja tudi nekaj zanimivih ugotovitev povezanih s proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, in sicer je bil lani v Evropi dosežen rekorden – kar 43-odstoten delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem so bile zaradi nadpovprečnih padavin in pretoka rek v večjem delu Evrope nadpovprečne tudi možnosti za proizvodnjo hidroelektrarn, povečana nevihtna aktivnost v času od oktobra do decembra pa je omogočila tudi nadpovprečno proizvodnjo vetrnih elektrarn. Na drugi strani pa je bil v severozahodni in srednji Evropi vse leto potencial za proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn podpovprečen, v jugozahodni in južni Evropi pa nadpovprečen.