Čeprav se mogoče na prvi pogled zdi, da se je dogajanje v energetiki v letošnjem letu vrtelo le okrog najbolj aktualne teme – TEŠ 6, temu ni tako.
Izpeljana je bila reorganizacija elektrodistribucijskih podjetij, na slovenskih tleh smo dobili sedež prve evropske agencije in to z energetskega področja - ACER, v javno obravnavo sta bila dana osnutka predlogov novega NEP in novega energetskega zakona, zabeležili smo prve dobre rezultate ukrepov spodbujanja OVE, zgodila se je Fukušima in še bi lahko naštevali. O dogodkih v energetiki v letu 2011 smo se pogovarjali z direktorjem Direktorata za energijo mag. Janezom Kopačem.
Lahko kljub vsem težavam, s katerimi se srečuje slovenska energetika, leto 2011 označimo kot pomembno? Zgodile so se pozitivne in negativne stvari. Pozitivna je ločitev tržne in omrežne dejavnosti v elektrodistribucijskih podjetjih, kjer pa na drugi strani na žalost informacijski sistem caplja za potrebami razvoja. Prav tako SODO ne kaže potrebne 'poskočnosti' za integriranje nekaterih funkcij, ki bi jih moral. Pozitivna je skokovita rast elektrarn na OVE in izboljšanje energetske učinkovitosti zaradi naših ukrepov, celo bolj, kot je bilo načrtovano. Po drugi strani imamo negativen proces nedorečenosti zaradi ustanovitve Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kar je v upravljanje elektrogospodarskih podjetij prineslo precejšnjo zmedo. Strategija upravljanja kapitalskih naložb namreč še ni sprejeta, sprejeta pa je sektorska politika, ki pa jo AUKN delno upošteva, delno pa ignorira. Šibka vlada že prej ni bila sposobna krotiti nadaljnjega razkrajanja slovenske elektroenergetike na številne lokalne vrtičke, od ustanovitve AUKN dalje pa imamo nekaj strahovlade in nekaj brezvladja. V teku je investicija v TEŠ 6, ki je pravzaprav zaviralka vseh drugih investicij pod okriljem HSE, te pa so nujno potrebne, da bi Slovenija do leta 2020 pridobila 25 odstotkov energije OVE. Prav nezmožnost HSE za vse potrebne investicije nas bo, kot državo, še drago stala. Letos se je zgodila tudi Fukušima, ki je na globalno energetiko zelo močno vplivala in bo zelo močno vplivala na nadaljnji razvoj rabe jedrske energije v Evropi in v Sloveniji.
Ali lahko za največji dosežek v letošnjem letu označimo novi NEP, ki smo ga že dolgo čakali?
NEP ni dosežek, ker še ni sprejet. Je pa izvedena celovita presoja vplivov NEP na okolje, kar je vzela največ časa, a to je dosežek, ker so vsi objekti v osnutku programa to presojo 'preživeli'. To pomeni, da so prostorsko in okoljsko načeloma neproblematični. Sicer smo dobili še celo vrsto pripomb, tako v slovenski, kot tudi v čezmejnih javnih obravnavah , posebej iz Avstrije. Vendar glede na njihovo vsebino pričakujem, da ne bo večjih težav pri celoviti presoji vplivov na okolje za končni predlog programa.
V kateri fazi je torej NEP in kaj se bo v prihodnje dogajalo z njim?
Zadnje pripombe, ki jih bomo dobili v prvi polovici decembra, bodo italijanske. Sledi sestanek strokovnjakov z ene in druge strani, kjer se pregleda pripombe in se pripravi pojasnila ter morebitne dodatne omilitvene ukrepe. Ob izvolitvi nove vlade bo pripravljeno, glede na podane pripombe, popravljeno okoljsko poročilo in končni predlog programa. Potem pa je vse odvisno od novega ministra. Ali bo vzel pripravljeni NEP za svojega in nadaljeval postopek ali pa ne.
Lahko energetski zakon označimo kot dosežek?
Energetski zakon je sicer pripravljen, a še ni dosežek, saj še ni sprejet in na žalost vsaj tisti, najbolj nujni del zakona, ki ga je vlada predlagala kot novelo starega, prav tako ni bil obravnavan v državnem zboru. Neposredna posledica tega bo, da s 1. januarjem prihodnje leto ne bo več pravne podlage za obračunavanje posebnega prispevka za priključevanje v omrežje v elektrodistribucijskih podjetjih. Prav tako zaradi nesprejetja zakona ne bomo imeli pravne podlage, da bi do 3. marca 2012 izvedli tako imenovani ITO v primeru Geoplina. Če ne bomo do 3. marca Bruslju podali vsaj vloge, zastavica za izbor te možnosti lahko pade. Tretja posledica nesprejetega zakona pa je, da bomo skoraj zagotovo dobili odmerjeno kazen zaradi neprenešenih evropskih direktiv v naš pravni red.
Kakšni izzivi čakajo slovensko energetiko v prihodnje? Kje je ostalo največ dela? Česa bi se po vašem mnenju morala nova vlada najprej lotiti?
Če odmislim energetski zakon, ki je pripravljen in ga je treba samo še poslati v obravnavo, in NEP, ki bo ob izvolitvi nove vlade približno na istem, je velik izziv sprememba načina upravljanja energetskih družb. Na tem področju je, kljub moji kritiki AUKN, prve korake ta institucija vseeno naredila in začela govoriti o potrebni dividendni donosnosti. Energetske družbe se bodo torej morale naučiti, da so primerljive z drugimi družbami na trgu, da obstaja konkurenca in, da na tem svetu nismo sami. Sicer pa so pred nami hudi časi. Denarja zmanjkuje in katera od energetskih družb bo šla v prihodnje tudi v stečaj, kar je danes nepojmljivo. Zato se bo moral v teh družbah celoten pogled na svet, še posebej pri sindikatih, korenito spremeniti.
Izmed petih scenarijev iz NEP bo morala nova vlada izbrati enega. Po kakšnih kriterijih naj sprejme to odločitev in katerega bi izbrali vi?
Vseh pet scenarijev ustrezno odgovarja na zahteve po stabilni, konkurenčni in trajnostni oskrbi z električno energijo, tako da je odločitev pravzaprav politična. Strokovno pa je vseh pet scenarijev korektnih. Jaz bi se odločil za dodatni plinski scenarij, ki predvideva zaprtje šoštanjske lokacije približno okrog leta 2030 in postopen prehod v nizkoogljično družbo.
Kaj pa svetujete novi vladi glede aktualnih odprtih vprašanj, kot je na primer TEŠ 6?
Odločitev za TEŠ 6 je bila v resnici po drobnih korakih vsiljena že v letih 2005 – 2009 in v tem trenutku gre samo za vprašanje minimiziranja škode. Projekt je neznosno predrag in ga bomo vsi porabniki elektrike plačevali oziroma preplačevali naslednjih 20 ali 30 let. HSE je s to investicijo zabredel pregloboko za normalno funkcioniranje, kot bi nacionalna energetska družba morala. Utegne se zgoditi, da bo projekt sicer dokončan, vendar bo kmalu ugotovljeno, da je proizvodnja iz njega na meji rentabilnosti ali pod njo. Najbolj pametno bi zato bilo, da bi v projekt TEŠ 6 vključili kakšnega resnega partnerja, če se ga, glede na vse dogajanje, seveda sploh še da dobiti. Sekundarne regulacije, ki je glavna utemeljitev za TEŠ 6 pa le-ta verjetno ne bo nikoli zagotavljal v resnejšem obsegu. Reševala nas bosta prastara bloka 4 in 5. In še to: elektrika iz sončnih elektrarn bo v letu, ko bo začel delovati TEŠ 6 verjetno že cenejša od elektrike iz bloka. Skratka, precej zgrešena poteza, kjer sta na voljo samo dve slabi odločitvi.
Polona Bahun
Celotni pogovor z mag. Janezom Kopačem preberite v decembrski številki Našega stika