Leto 2014 je bilo za skupino GEN izjemno ugodno. Ne le da je stabilno obratovala NEK in da je bilo tudi hlajenje primerno, še bolj si bodo leto 2014 zapomnili po izredni hidrologiji skozi vse leto. GEN energija pa je letos dosegla še en pomemben cilj - povečanje svojega deleža v HESS, ki jo je z oktobrom prevzela v svojo skupino. To bo po besedah Martina Novšaka, s katerim smo se pogovarjali, zahtevalo spremembo načina obratovanja in optimizacije cele skupine.
Kot je povedal Novšak, je bilo letošnje leto tudi zahtevno, to pa zato, ker so morali zaradi dobre hidrologije vrsto hidro remontov premikati v čase, ko je bila hidrologija slabša, kar sicer ni običajna praksa. Večino remontov namreč izvedejo februarja ali marca, letos pa so jih morali premakniti v avgust, za kar je bilo potrebno precej fleksibilnosti in optimizacije.
Kakšne rezultate pričakujete glede na zastavljene načrte?
Letne plane na področju proizvodnje električne energije iz vodne energije smo dosegli že avgusta. Ker so bile dnevne cene skozi leto nizke, smo viške, razen v novembru, prodajali po relativno nizkih cenah. Glede na obratovanje vseh naših enot ocenjujem, da bodo rezultati poslovanja višji kot so bili planirani, tudi v dobičku in skupnem znesku bruto prihodkov.
Kako na poslovanje vpliva vaša obstoječa proizvodna struktura, v kateri so izključno trajnostni viri?
Trajnostni viri so tisti, ki zagotavljajo dolgoročno prihodnost naše skupine. Naši proizvodni objekti so primerno vzdrževani, vanje nenehno vlagamo in jih tehnološko posodabljamo, visoko usposobljeni zaposleni pa skrbijo za njihovo učinkovito obratovanje. Delno obratuje le TEB, katere osnovna funkcija je pokrivanje izpadov večjih enot v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Po zagonu TEŠ 6 jo zaganjamo bistveno več, kot smo načrtovali. Sicer pa je usmeritev GEN jasna, tako glede obstoječe proizvodne strukture kot prihodnjih investicij: to so trajnostni viri energije, med katerimi imata osrednje mesto jedrska in vodna energija kot obnovljiv vir energije. Torej viri, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z električno energijo iz nizkoogljičnih virov po konkurenčnih cenah.
TEB je dragocen, čeprav drag proizvodni vir. Vemo pa, da je potreben prenove. Kako je s tem glede na dejstvo, da so cene električne energije na trgu izredno nizke in se nove naložbe ne splačajo?
Zagonov in ur obratovanja je bilo letos v TEB bistveno več kot v preteklih letih. Z dogajanji na trgu in vključevanjem OVE v evropski elektroenergetski sistem je postala TEB še bolj pomembna kot je bila. TEB je predvsem rezerva za terciarno regulacijo, za temne zagone in tiste potrebe, ki zahtevajo stabilnost elektroenergetskega sistema, za katerega sta zadolžena Agencija za energijo in ELES. TEB poskušamo skupaj z ELES-om in HSE optimizirati, da bi bil čas obratovanja čim krajši, ker je nakup goriva izredno drag, pri tem pa ga moramo uvoziti iz tujine. Prenove TEB torej ne moremo financirati iz naslova prodane kilovatne ure, ampak iz naslova pomena njegove pripravljenosti za pokrivanje izpadov večjih enot. V strateškem načrtu skupine imamo vključeno postopno zamenjavo 40 let starih plinskih blokov. Leta 2015 začnemo s prvim, po predvidoma petih letih pa sledi menjava drugega bloka. TEB bomo torej prenavljali postopno, v skladu s prihodki in možnostmi na trgu.
Kako je z ekonomsko upravičenostjo JEK 2 glede na te razmere? Ali pri primerjavi cen posameznih proizvodnih virov upoštevate tudi izgradnjo odlagališča jedrskih odpadkov?
Tudi investicijo v JEK 2 je potrebno gledati obravnavati skozi ekonomijo, kot velja tudi za obstoječo jedrsko elektrarno. Vsak objekt mora biti ekonomsko vzdržen na trgu, pri čemer so jedrske elektrarne na nizke cene električne energije še najmanj občutljive. Nov blok bi ob nizkih cenah Sloveniji zagotavljal popolno pokrivanje stroškov izgradnje in obratovanja. Pri novih elektrarnah so ravno zaradi velikosti in optimizacije same izgradnje cene primerne, seveda pa je vprašanje donosa na kapital. Pri nizkih cenah na trgu je ta donos tisti čas, ko je cena nižja, tudi nižji, v času visokih cen pa je donos višji. V povprečju so jedrske elektrarne učinkovite, nove pa še posebej. Izgradnja odlagališča se bo financirala iz sredstev, zbranih v Skladu NEK, v katerega GEN energija redno vplačuje, zato so sredstva že zagotovljena. Ekonomsko bi bilo najbolj ugodno, če bi k projektu pristopila tudi Republika Hrvaška, tako da bi se državi odločili za skupno reševanje odlaganja radioaktivnih odpadkov.
Kako komentirate zapis v koalicijski pogodbi, da je izgradnja JEK 2 možna le z izvedbo posvetovalnega referenduma?
V Sloveniji potrebujemo strateško odločitev o energetski prihodnosti Slovenije. V GEN energiji se zavedamo, da lahko projekt JEK 2 pomembno prispeva k razvoju sodobne, v prihodnost usmerjene ter zanesljive, varne in okolju prijazne oskrbe Slovenije z električno energijo po stabilni in konkurenčni ceni. Zato se zavzemamo za strokovno utemeljen, učinkovit, transparenten in odgovoren potek projekta JEK 2. Želimo pa si, da bi bila strateška vprašanja, povezana z zagotavljanjem zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo predmet strokovnih razprav, ki bodo temeljile na dejstvih in številkah. To bi bili pravi temelji za odgovorno oblikovanje strateške odločitve vlade in parlamenta, da podpreta investicije v zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Ste v letu 2014 še sodelovali pri tujih jedrskih projektih?
Smo. Manjši del smo sodelovali tudi še letos, smo pa ves čas aktivni v iskanju primernih novih projektov.
Letos ste odkupili dodaten delež v HESS in s tem postali njegov večinski lastnik. Kakšne načrte še imate na področju drugih novih proizvodnih enot? Kateri so najpomembnejši projekti v letu 2015 in kolikšne investicije bodo za to potrebne?
Skladno z Razvojnim načrtom skupine GEN za obdobje 2015–2019 in predlogom Poslovnega načrta družbe GEN energija za leto 2015 bomo nadaljevali z investicijami predvsem na treh področjih. Naše objekte bomo še naprej vzdrževali na visoki ravni za varno in dolgoročno obratovanje. V NEK bomo v naslednjih letih izpeljali vrsto dodatnih varnostnih izboljšav in nadaljevali strategijo nenehne tehnološke obnove. V času remonta pomladi 2015 bomo izvedli številne modifikacije. Skupaj s SEL bomo še naprej investirali v hidroelektrarne na spodnji Savi, ki so trenutno najbolj aktualna investicija. Precejšen del sredstev bomo namenili tudi zamenjavi plinskega bloka v TEB. Skupaj s HESS, SEL in HSE nadaljujemo s projektom izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Pomemben del naše pozornosti je usmerjen tudi v pripravo potrebnih strokovnih podlag za JEK2. To bodo naše ključne investicije v letu 2015.
Včeraj ste na odprtju spletišča eSvet dejali, da je energetika podaljšana roka davčne politike. Ste s tem mislili polnjenje proračuna iz vodnega sklada?
Predvsem je na prvem mestu davek na dodano vrednost, ki ga energetika prispeva s prodajo električne energije. To je prvi davek, ki ga država pobira. Sledi trošarina iz končne cene pri končnih odjemalcih – porabnikih električne energije. Šele potem pridejo na vrsto skladi, npr. sklad za OVE, za racionalno rabo energije in preko lastnih cen proizvodnih enot tudi vodni sklad. Tu so še lokalne dajatve občinam. Da ne govorim o dividendah pri posameznih podjetjih, udeležbi na dobičku itd. Torej energetika veliko prispeva k polnjenju proračuna. Skrbimo tudi za ohranjanje oziroma povečevanje vrednosti državnega premoženja.
Tako smo v zadnjih letih na primer bistveno povečali vrednost državnega premoženja tudi s tem, da smo odplačali kredite. Če imaš kredit, hiša ni tvoja, temveč od banke. Odplačali smo kredite za izgradnjo NEK, tudi za manjšinske deleže, torej smo za nekaj 100 milijonov evrov povečali premoženje države. Velik del denarja v vodni sklad plačujejo HE. V preteklosti smo se pogovarjali, kako bi ga trošili, kam bi ga morali usmerjati. Ključno vprašanje pri tem pa je, od kod prihajajo sredstva. Prihajajo od živih objektov, od teh, ki proizvajajo. Na žalost od ribičev in od rekreacije ne dobimo povratnega denarja, pač pa ga dobimo od zgrajenih elektrarn. Če imamo produkt, ki ga lahko prodamo, potem šele lahko polnimo vodni sklad in urejamo vodno infrastrukturo. Na žalost sredstva vodnega sklada niti porabljena niso bila in so končala v integralnem delu proračuna. To je slaba organiziranost države. Sredstva bi morali porabiti za protipoplavno varnost. Na spodnji Savi so bila ta sredstva v glavnem porabljena za protipoplavno varnost tega območja kar se je pri zadnjih visokih vodah uspešno pokazalo.
Kaj menite, ali so zastavljeni cilji evropske energetske politike v Sloveniji v začrtanih rokih uresničljivi? Kaj vse bi morali še storiti za njihovo uresničitev in kakšna je lahko pri tem vloga GEN energije?
Evropski cilji so zelo ambiciozno zastavljeni. Nekatere države so si same zadale močne cilje, za katere pa mislim, da večina ne bo uresničenih, saj so bili enostavno preveč optimistično zastavljeni, predvsem pa niso upoštevali tehnoloških in ekonomskih možnosti ter učinkov. Dogaja se obratno: več je zahtev po zmanjševanju CO2, več ga proizvajamo. CO2 sistem kot ena od energetskih politik pravzaprav nima učinka. Še posebej je to očitno v Nemčiji, kjer izpusti CO2 v primerjavi z drugimi državi izrazito rastejo.
Postavitev enotne evropske energetske politike bo zelo zahtevna naloga, ker si energetski koncepti članic nasprotujejo. OVE so z visokimi subvencijami močno prisotni v Nemčiji, na Češkem, Danskem, v Italiji. Končne cene so zato visoke, za proizvajalce na trgu pa so cene nizke. Situacija je za klasične proizvajalce popolnoma nevzdržna. To so trendi, ki jih evropska energetska in podnebna politika nista želeli zanetiti, zato bodo morali sedaj zastaviti bolj trajnostno politiko.
Slovenija je nekje vmes, po eni strani zelo močno podpira OVE, spodbuja postavljanje fotovoltaike, SPTE, po drugi strani pa subvencionira objekte, ki kurijo dodatna fosilna goriva in te subvencije sedaj presegajo že več kot 20 % našega prihodka na področju električne energije. Tudi pri plinu in nafti je zgodba ekonomsko nevzdržna. Po eni strani z dodatnimi prispevki ne moremo več obremenjevati gospodarstva in gospodinjstev, po drugi strani pa denarja za klasične objekte ne ostane skoraj nič oz. ostajamo s starimi amortiziranimi objekti, ekonomija novih, npr. TEŠ, pa je v prehodnem obdobju tudi zelo zahtevna. Evropske energetske družbe imajo velike finančne probleme, mnoge ustavljajo investicije ali celo zapirajo elektrarne, kar se dogaja tudi pri nas. To je popolnoma skregano z logiko dolgoročne in zanesljive oskrbe po konkurenčnih cenah ter z minimalnimi okoljskimi in prostorskimi vplivi. Posledica tega je, da zanesljivost elektroenergetskega sistema pada.
GEN energija veliko vlaga v energetsko opismenjevanje. Že več let uspešno deluje svet energije, letos ste se pridružili elektrofestu, včeraj (21. 11., op. p.) pa ste uradno predstavili tudi novi spletni portal eSvet. V čem vidite poglavitno poslanstvo tovrstnega izobraževanja?
V energetskih družbah si želimo dolgoročno zastavljenih konceptov, odločitev, ki temeljijo na številkah, dejstvih, ne pa na puhlicah in željah. Zato potrebujemo ljudi, ki imajo znanje, ki razumejo to področje. Šolski sistem vsebin, povezanih z energijo in energetiko, ne pokriva celovito. Ne ponuja sistemske obravnave, ki bi državljane opremila z razumevanjem energijskih tokov, zavedanjem, koliko energije porabimo za svoje dejavnosti in od kod jo dobimo ter kakšne so gospodarske, okoljske in druge družbene posledice, na primer uvoza energentov ali proizvodnje električne energije iz domačih virov.
Za oblikovanje trajnostne energetske prihodnosti potrebujemo z znanjem opremljene in razmišljujoče državljane, ki bodo znali ovrednotiti verodostojnost informacij o energiji ter razumno komunicirati o energiji in njeni rabi. Zato smo s partnerji pristopili k energetskemu opismenjevanju, najprej leta 2011 s Svetom energije, letos pa s spletnim stičiščem eSvet. S spletnim medijem želimo stopiti v stik s končnimi odjemalci – porabniki energije. Projekt eSvet smo vzpostavili v sodelovanju s strokovnimi partnerji, med drugim z Univerzo v Mariboru, Institutom »Jožef Stefan« in družbo ELES. Prepričan sem, da bo strokovnih partnerjev, ki se bomo zavzemali za energetsko pismenost in s tem za opolnomočenje državljanov za sprejemanje razumnih, na znanju temelječih odločitev o naši energetski prihodnosti, vse več.
Vladimir Habjan