Po ocenah GZS investicijski potencial Slovenije v letu 2013 znaša 1,5 milijarde evrov, od tega 800 milijonov evrov v energetiki.
Največ potencialnih novih investicij vidijo na področjih energetike, učinkovite rabe energije (energetska sanacija stavb), infrastrukture (ceste, železnice, energetska infrastruktura, komunalna infrastruktura) ter varstva okolja.
Kot ugotavljajo, je razlogov za zastoj pri investicijah precej, med ključne pa zagotovo sodi, da nimamo pripravljene investicijske dokumentacije na nivoju, ki ga zahteva uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije ter, da postopki vključevanja v prostor niso zaključeni, za ključne projekte pa nimamo sprejetega državnega lokacijskega načrta in gradbenega dovoljenja. Prav tako nimamo pripravljenih programov, kjer bi opredelili interese glede tujih vlaganj in modelov (javno-zasebno partnerstvo, koncesije, partnerstvo in drugo), nismo izdelali podrobne analize učinkov investicijskih projektov na področju infrastrukture, varstva okolja, energetike, energetske sanacije stavb na zaposlovanje, dodane vrednosti, BDP in mednarodne konkurenčnosti.
Po mnenju GZS manjka določitev, pri katerih projektih so tuja vlaganja smiselna in kje ne. Opozarjajo, da na področju energetike nismo sprejeli Nacionalnega energetskega programa. Ni jasnih prioritet, ciljev in na nacionalnem nivoju konsenza za določene projekte. Hkrati pa se v prostoru pojavljajo ureditve, ki ne sledijo logiki primerne prostorske umestitve, ampak logiki umikanja vsem varstvenim režimom, kot je Natura 2000.
Zato GZS za ponovno spodbudo investicij predlaga izdelavo liste potencialnih projektov po področjih, razdelitev projektov glede na pripravljeno dokumentacijo in soglasja, evidentiranje ovir, ki onemogočajo pridobivanje soglasij, dovoljenj in začetek gradnje ter pripravo modelov financiranja in ocene narodno gospodarskih koristi za vsak projekt.
Kot vzorčni primer vpliva investicij na gospodarstvo GZS vidi načrtovano izgradnjo HE na Srednji Savi. Investicijski projekt, ocenjen na 900 milijonov evrov, bi namreč po izdelanih študijah odprl 13.500 delovnih mest v gradbeništvu, dejavnosti kovinskih izdelkov, poslovnih storitvah, inženirskih storitvah in turizmu. Dodana vrednost tega projekta v gradbeništvu pa je ocenjena na 160 milijonov evrov. Gre torej za projekt, ki lahko ponovno oživi gospodarsko rast v Sloveniji in poleg vseh ekonomskih učinkov vrne optimizem v trenutno zaskrbljeno gospodarstvo, še poudarja GZS. (pb)