Letos je glavnina investicijskih sredstev Elektra Gorenjska namenjena za srednje in nizkonapetostne infrastrukturne objekte.
Od leta 2009 naprej se distribucijska podjetja zaradi pomanjkanja potrebnih investicijskih sredstev vsako leto soočajo s ključno dilemo, katere so tiste investicije, ki so ključne in najpomembnejše, ki jih mora podjetje uresničiti v tekočem letu.
Kot so v investicijskem pogledu pojasnili na upravi Elektra Gorenjska, bo leto 2014 v njihovem podjetju zaznamovano z odpravljanjem posledic škode, ki jo je na distribucijskem omrežju povzročil februarski žled. Kljub katastrofi, ki zahteva prerazporeditev investicijskih sredstev, bodo nadaljevali tudi z ostalimi investicijskimi projekti, izgradnjo 110 kilovoltne distribucijske povezave med Bohinjem in Železniki, prav tako se pripravljajo na masovno implementacijo interoperabilnih AMI števcev.
Več kot 60 odstotkov omrežja v podzemni izvedbi
Elektro Gorenjska se lahko pohvali z izredno zanesljivim in kakovostnim omrežjem, saj imajo v tem trenutku že več kot 60 odstotkov omrežja zgrajenega v podzemni kabelski izvedbi. V letošnjem letu se bodo tako posebej posvetili nadgraditvi (kablitvam) predvsem tistih odsekov daljnovodov, ki so pogosto izpostavljeni različnim vremenskim spremembam in posledično tudi poškodbam in prekinitvam na omrežju. Ocenjujejo, da bodo na teh področjih skupaj zgradili več kot 30 kilometrov novih 20 kilovoltnih daljnovodnih povezav v podzemni kabelski izvedbi.
Prihaja do uresničitve 110 kV gorenjske zanke
Kot je povedal mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska, bo v letu 2014 najbolj odmeven investicijski projekt gradnje 110 kilovoltnega povezovalnega daljnovoda med RTP Železniki in RTP Bohinj oz. zaključka izgradnje 110 kV gorenjske zanke, ki je bila načrtovana že konec 90. let in sedaj prihaja do njene uresničitve. Za gradnjo, ki bo predvidoma trajala dve leti, bodo letos predvidoma namenili 4,5 milijona evrov. S temi sredstvi naj bi zaključili poseke, pripravili dostopne poti ter postavili približno dve tretjini vseh stojnih mest. V letu 2015 bodo zgradili še preostali del DV stebrov z obesno opremo in DV vrvmi ter izpeljali izgradnjo priključnih 110 kV kablovodov.
Drugi večji projekt, ki ga je mag. Luskovec tudi izpostavil, je prav tako že dlje časa pričakovani projekt AMI, ki jim prinaša celostno prenovo merilnega sistema, od montaže novih interoperabilnih števcev do predelave merilnih mest, skladno s sprejeto tipizacijo, do daljinskega zajema in obdelave podatkov. V okviru tega projekta, katerega zaključek se predvideva v letu 2020, naj bi letos zamenjali približno 7.000 števcev.
Pretežen del sredstev za obnove SN in NN omrežja
Elektro Gorenjska ima v letu 2014 na voljo 11 milijonov razpoložljivih sredstev. Glavnina sredstev bo namenjena v obnovo srednje- in nizko napetostnega omrežja (20 kV kablovodi: po dolini Kokre, RTP Kranjska Gora - TP Rateče, RP Žiganja vas - TP Duplje, TP Podvin - TP Črnivec). Načrtujejo, da bo potrebno zamenjati 15 stolpnih in jamborskih transformatorskih postaj s kabelskimi betonskimi postajami, prav tako bo potrebno obnoviti in zamenjati cca. 50 km nizko napetostnega omrežja. Z občinami na Gorenjskem, ki so pridobila kohezijska sredstva za gradnjo kanalizacij, bodo sodelovali s sočasno izgradnjo njihove lastne kabelske kanalizacije, ki jim bo takoj ali pa v prihodnjih letih omogočala izvedbo kabelskega omrežja.
Predvsem pa se bodo, kot je še dejal mag. Luskovec, trudili graditi in širiti omrežje za potrebe priključevanja novih odjemalcev, v skladu s sprejeto tipizacijo in z dolgoročnimi načrti (kabelsko zazankano omrežje), ter jim s tem zagotavljali zanesljivejšo in kakovostnejšo dobavo električne energije. (mj)