Krožno gospodarstvo v Kočevju je
primer uspešne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za
trajnostni razvoj lokalnih skupnosti.
Pri postopnem uvajanju krožnega
gospodarstva v občini Kočevje gre tudi za oživitev lesnopredelovalne industrije
in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji. Krožno gospodarstvo imajo organizirano
v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga
upravlja gospodarska družba v javni lasti.
Po pojasnilu doc. dr. Henrika Gjerkeša (ZRMK) se krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi
elementi, nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno. Proces se sklene s sušilnicami,
ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom
uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne
energije.
Neposredni trajnostni učinki
implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 milijona
evra in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje
lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 odstotkov in zmanjšanje emisije
ogljikovega dioksida za 3.920 ton na leto.
Krožno gospodarstvo prinaša tudi nova zelena delovna mesta
Koncept krožnega gospodarstva v
občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne gre noben hlod
neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri, ob hkratnem
poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično
skupnost.
Celovitost trajnostne verige lesa
zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega
usposabljanja zaposlenih in ohranjanja obstoječih oz. ustvarjanje novih zelenih
delovnih mest, pojasnjuje doc. dr. Henrik Gjerkeš. Energetsko samooskrbo v
krožnem gospodarstvu na primeru občine Kočevje je podrobneje predstavil na
lanskem forumu o obnovljivih virih energije v Biotehniškem centru Naklo.