Madžarska in Francija že ratificirali podnebni sporazum

Osrednja tema dvodnevnega zasedanja pod slovaškim predsedovanjem Svetu EU so bile podnebne spremembe, prvi dan v luči izboljšanega upravljanja z vodami ter zadnji dan v okviru mednarodnih podnebnih aktivnosti ter energetske unije.

Ministri so se tako najprej posvetili tematiki učinkovitega upravljanja z vodami, v povezavi s problematiko pomanjkanja voda ter sušami in potrebnim prilagajanjem na podnebne spremembe. Evropska komisija je že leta 2007 objavila sporočilo o pomanjkanju vode in sušah v EU, v katerem je opozarjala, da sta ustrezna kakovost ter količina voda ključni za vsakodnevno življenje ljudi, opravljanje gospodarske dejavnosti ter pomemben dejavnik trajnostnega razvoja. Pomanjkanje vode in suše postaja velik problem v nekaterih državah EU in podnebne spremembe stanje še poslabšujejo, zato se je bolj treba posvetiti vprašanju učinkovite rabe voda v smislu ponovne rabe. Evropska komisija je že v Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki ga je objavila konec lanskega leta, predvidela ukrepe za ponovno rabo vode, saj ugotavlja, da je ponovna uporaba prečiščene odpadne vode dragocen način za povečanje oskrbe z vodo in zmanjšanje pritiska na prekomerno izkoriščanje vodnih virov v EU, vendar se ta premalo uporablja. Skladno z okvirno vodno direktivo morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje pritiskov posledic podnebnih sprememb za zagotavljanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda. Komisija bo zato sprejela vrsto ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe prečiščene odpadne vode, vključno z zakonodajo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda in obnavljanje podtalnice. V pripravi so tudi standardi in smernice za ponovno rabo odpadne vode. Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je ob tem poudarila, da Slovenija, kot z vodo bogata država, velik pomen pripisuje izboljšanju upravljanja z vodami. Vprašanja, povezana z učinkovitim upravljanjem pomanjkanja vode, suš, predvsem pa poplav in njimi povezanih škod predstavljajo pomemben vidik v okviru priprav in izvajanja prav vseh nacionalnih upravljavskih politik, zato Slovenija pozdravlja aktivnosti, ki bodo prispevale k izboljšanemu in celostnemu gospodarjenju z vodami v EU. Kot je dejala, je za učinkovito upravljanje z vodami pomembno enotno okolje, ki pa mora upoštevati tudi nacionalne specifike, saj so si države članice glede preskrbe z vodo med seboj zelo raznolike.

V drugem delu zasedanja so ministri ponovno pozvali k potrebnim korakom po sprejemu pariškega podnebnega sporazuma v pripravah EU na podnebno konferenco v Marakešu novembra letos. Ministri so razpravljali o aktivnostih za ratifikacijo Pariškega sporazuma, kot tudi za spodbujanje dialoga in napredka pri izpolnjevanju dolgoročnih ciljev. Madžarska in Francija sta med prvimi državami EU, ki sta že ratificirali sporazum. V večini ostalih držav, torej tudi v Sloveniji, so postopki za ratifikacijo še v teku, predvidoma pa naj bi bili zaključeni v letu 2017. Komisija bo še v mesecu juliju objavila sveženj izvedbene zakonodaje in ukrepov za sektorje izven trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in sektorje rabe tal (tako imenovani poletni sveženj), s katerimi bodo EU in države članice s stroškovno učinkovitimi ukrepi sledile cilju zmanjševanja emisij do leta 2030 oziroma izvajanju ciljem sporazuma. Državna sekretarka Lidija Stebernak je poudarila, da bo Slovenija temeljito preučila osnutek in ustreznost navedene zakonodaje, ki mora upoštevati posebnosti držav članic in bo zato pomembno prispevala k časovnici za ratifikacijo sporazuma v Sloveniji, ki si bo prizadevala, da postopek ratifikacije zaključi najkasneje v prvi polovici prihodnjega leta.

Ob koncu zasedanja je v okviru skupnega srečanja ministrov za okolje in ministrov za energijo potekala razprava, kako doseči energetske in podnebne cilje EU do leta 2030 v luči upravljanja energetske unije in trajnostnega financiranja. Nov sistem upravljanja in primeren finančni okvir Energetske unije naj bi zagotovil, da bo EU dosegla cilje podnebno energetske politike do leta 2030. Osrednji instrument za znižanje emisij v EU ostaja sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, za dosego ciljev 2030 pa bodo v naslednjem desetletju potrebne tudi izdatne investicije. Zato bodo poleg obstoječih potrebni tudi novi mehanizmi in finančni instrumenti, med katerimi sta najpomembnejša Inovacijski in nov Modernizacijski sklad. Državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je v imenu Slovenije poudaril, da dekarbonizacija ostaja ključen izziv za EU in države članice, zato je treba še naprej krepiti sistem trgovanja z emisijami kot osrednji instrument za prehod v nizkoogljično družbo. Kot je poudaril, Slovenija podpira prizadevanja za zagotavljanje ustreznih finančnih mehanizmov, pri čemer je poleg načela odličnosti, treba upoštevati tudi načelo uravnotežene geografske porazdelitve ter zagotovitev financiranja tudi za male projekte. Glede novega sistema upravljanja energetske unije pa je dejal, da Slovenija zagovarja transparenten in robusten sistem, ki mora slediti bistvenima načeloma, to je zmanjšanju administrativnega bremena ter pravični delitvi bremen in ohranitvi suverenosti držav pri izbiri energetske mešanice. (pb)