Strokovni posvet z naslovom Pot v nizkoogljično prihodnost: vloga SMR kot katalizatorjev pravičnega prehoda SAŠA regije je združil okoli sto odločevalcev, predstavnikov gospodarstva in energetike, širše strokovne javnosti ter predstavnikov Univerze. Uvodoma je udeležence pozdravil dr. Janez Gale, sekretar na Direktoratu za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je dejal, da je bilo v zvezi z nadaljnjo uporabo jedrske energije v Sloveniji v zadnjem obdobju sprejetih vrsta dokumentov, ustanovljena je bila posebna strokovna skupina za JEK2 in sprejeta resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. Slovenija pa je tudi med podpisnicami deklaracije, s katero je na podnebni konferenci v Dubaju več kot dvajset držav pozvalo k potrojitvi svetovnih jedrskih zmogljivosti do leta 2050.
Kot je poudaril, je Slovenija odgovorna jedrska država in jedrsko energijo razume kot enega od možnih virov za dosego ciljev razogljičenja. V okviru tega je omenil tudi projekt Phoenix, v okviru katerega ZDA drugim državam sofinancirajo študije možnosti postavitev malih modularnih reaktorjev. Po njegovih besedah je omenjena študija pri koncu, a je bila predstavitev izsledkov po zamenjavi ameriške administracije začasno ustavljena. So pa v njenem okviru proučevali 12 najboljših tehničnih rešitev in tudi opredelili šest možnih lokacij v Sloveniji za postavitev malih modularnih reaktorjev, in sicer v Krškem, Brinju, na lokacijah TEŠ, TEB in TET ter v Kidričevem.
Raziskav glede SRM po svetu veliko, v praksi pa delujoča zgolj dva
V nadaljevanju je poglede na prihodni razvoj in uporabo malih modularnih reaktorjev osvetlil tudi Jan Panek iz Direktorata za energijo pri Evropski komisiji, ki se je med drugim zahvalil nekdanjemu evropskemu poslancu Francu Bogoviču, ki je pripravil poročilo EU o SMR, kar je spodbudilo razprave o nadaljnji uporabi jedrske energije v EU tudi v evropskem parlamentu in botrovalo ustanovitvi Evropskega industrijskega zavezništva za SRM, katerega član so tudi nekatere organizacije in podjetja iz Slovenije. Kot je dejal, jedrska energija igra pomembno vlogo v nadaljnjih prizadevanjih v boju proti podnebnim prizadevanjem, pri čemer vse več evropskih držav načrtuje ohranitev oziroma povečanje svojih jedrskih zmogljivosti. Pri tem se uporaba SMR reaktorjev zdi kot dobra rešitev še zlasti v primerih nadomestitve sedanjih proizvodnih objektov na fosilna goriva, pa tudi kot dopolnitev v prizadevanjih za razogljičenje energetsko intenzivne industrije ali sistemov zagotavljanja toplote in hlajenja ali v primerih, ko postavitev velikih jedrskih elektrarn niso možna rešitev. Ob tem je poudaril, da SRM nikakor niso nadomestitev za velike jedrske elektrarne, ampak njihova dopolnitev.Jepa z njimi povezanih še vrsta izzivov, od zagotovitve financiranja, vzpostavitve dobavnih verig, nadaljnjih raziskav in ne nazadnje tudi zagotovitve družbene sprejemljivosti, pri čemer so nam lahko dosedanje pozitivne izkušnje z NEK v veliko pomoč. Prvi tovrstni projekti v praski, ki naj bi pokazali vse prednosti tovrstne tehnologije, se sicer pričakujejo v začetku naslednjega desetletja.
Da smo še na začetku razvoja reaktorjev SMR, je opozoril tudi dr. Leon Cizelj iz Instituta Jožef Stefan, ki je povedal, da se trenutno z razvojem malih modularnih reaktorjev različnih toplotnih moči po svetu ukvarja okrog 100 ustanov in podjetij (največ v ZDA), od tega pa v praksi obratujeta le ruski in kitajski. Razvoj gre v smeri vzpostavljanja reaktorjev do 300 MW moči in mikroreaktorjev do moči 10 MW, ki bi jih bilo mogoče preprosteje prevažati na različne lokacije ( za industrijske potrebe, proizvodnjo vodika, kombinirano uporabo v sistemih daljinskega ogrevanja ali tam, kjer so težave z zagotavljanjem potrebnega elektroenergetskega omrežja). Omenil je še, da v zadnjem času veliko v razvoj SMR vlagajo tudi Argentinci, ki so očitno v njih prepoznali poslovno priložnost, in se pojavljajo kot nov akter na trgu.
Potrebujemo jasno energetsko strategijo, ki bo zagotavljala potrebno konkurenčno oskrbo gospodarstva z električno energijo
Razpravljavci na dveh osrednjih okroglih mizah, ki sta bili namenjen pogledom odločevalcev na izzive regije SAŠA in njenega energetskega in gospodarskega prestrukturiranja ter možnim scenarijem prihodnje oskrbe Slovenije z energijo, so izpostavili, da nujno potrebujemo dolgoročno energetsko strategijo, ki bo jasno opredelila, na katere vire se bomo oprli v naslednjih desetletjih. Po njihovi oceni je namreč sprejeti NEPN glede tega vprašanja premalo jasen in tudi preveč odvisen od vsakokratnih političnih odločitev, kar ne prinaša želene stabilnosti. Pri tem bi morali izrabiti vse razpoložljive vire, pri čemer ne bi smelo biti dileme ali-ali, temveč in-in.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je v zvezi s tem dejala, da je Evropska komisija s svojimi nedavnimi ukrepi poudarila pomen konkurenčne in tehnološko napredne industrije in tem usmeritvam bi morala slediti tudi Slovenija, in sicer z zagotovitvijo stabilne oskrbe z energijo in dostopa industrije do energije po konkurenčnih cenah. Ob tem je še enkrat izpostavila že znana stališča gospodarstva, da Slovenija potrebuje ustrezno mešanico vseh energetskih virov ,in sicer poleg obnovljivih virov (sonce, veter, voda) nujno tudi jedrsko energijo, ki je edini nizkoogljični vir, ki zagotavlja zanesljivo oskrbo ter zmanjšuje odvisnost od uvoza.
Razpravljavci so izpostavili tudi skrb zaradi prehitrega zapiranja Premogovnika Velenje in TEŠ 6, kar vpliva na energetsko varnost regije in države ter izpostavili številne industrijske odjemalce v Šaleški dolini, katerih potrebe po oskrbi z energijo so v razpravah pogosto prezrte. Udeleženci prvega posveta v okviru pobude SMR STEPS, ki združuje članice Evropskega industrijskega zavezništva za SMR, so ob koncu posveta izpostavili, da mora Slovenija sprejeti odločne in dolgoročne energetske ukrepe ter zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj novih energetskih tehnologij, pri čemer bosta ključna stabilno investicijsko okolje in usposobljen kader.
Ti dve temi sta sicer tudi na seznamu prihodnjih posvetov pod skupnim naslovom Energetska prihodnost Slovenije in potencial malih modularnih reaktorjev, na katerih bodo govorili še o krepitvi jedrske dobavne verige, regulatornih okvirih, potencialu SRM za oskrbo industrije, družbeni sprejemljivosti jedrske energije ter vlogi SMR pri podpori stabilnosti elektroenergetskega sistema.