Obnovljivi viri

Manjkajoči delež obnovljivih virov bomo zakupili na Češkem

Sloveniji je za izpolnitev cilja o 25-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov v končni rabi do leta 2020 zmanjkal slab odstotek, zato mora manjkajoči delež nadomestiti s statističnim prenosom. 

Manjkajoči delež obnovljivih virov bomo zakupili na Češkem

Vlada je včeraj sprejela sklep o Sporazumu o statističnem prenosu obnovljive energije med Republiko Slovenijo in Češko republiko ter Borzenom  kot sopodpisnikom sporazuma. Kot je znano, bi morala Slovenija v letu 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljive energije v bruto končni rabi energije. Po začasnih revidiranih podatkih Statističnega urada je lani delež OVE v končni bruto rabi energije znašal 24,16 odstotka, kar pomeni, da zavezujočega cilja o 25-odstotnem deležu nismo dosegli. Zato mora Slovenija skladno z evropskimi direktivami in uredbami manjkajoči delež v višini 455 GWh zapolniti z dodatnimi ukrepi, in sicer do konca tega leta. 

Pri tem je za leto 2020 edini možni mehanizem statistični prenos določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo. Skladno s tem bo, kot so sporočili iz vlade, Slovenija sklenila Sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije s Češko republiko. Sporazum, ki mora biti notificiran tudi s strani Evropske komisije, bo vzpostavil okvir za statistični prenos obnovljive energije, na podlagi katerega bo Slovenija kupila manjkajoči delež OVE za leto 2020. Omenjeni ukrep je v skladu z evropskimi direktivami tudi eden od omogočitvenih pogojev za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027.

Kot je na nedavni konferenci Energetika in Pravo povedal mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo, znaša vrednost manjkajočega deleža energije po trenutnih tržnih cenah okoli pet milijonov evrov. Evropska zakonodaja sicer predvideva tudi druge možne mehanizme v primeru nedoseganja nacionalnih ciljev, in sicer poleg statističnega prenosa (možnost nakupa in prodaje manjkajočih ali presežnih količin), tudi vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje OVE, pri čemer države vplačajo del sredstev v poseben evropski sklad, iz katerega se nato financirajo različni projekti OVE. Je pa za države članice seveda najugodneje, če priložnosti za izpolnitev zastavljenih ciljev glede deleža OVE v končni rabi energije izrabijo z lastnimi uresničenimi projekti.

Brane Janjič
O avtorju