Energetika

Marca odjem elektrike za dobrih 5 odstotkov manjši

Po prvih treh mesecih iz prenosnega omrežja prevzeto za odstotek električne energije več.
Marca odjem elektrike za dobrih 5 odstotkov manjši
Potem, ko smo bili na začetku leta priča naraščanju odjema električne energije iz prenosnega omrežja, se je povpraševanje po tej dobrini marca zmanjšalo, tako da je bilo tretji letošnji mesec skupno prevzetih milijardo 57,8 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 5,2 odstotka manj kot marca lani. Dejansko prevzete količine električne energije so bile tudi za 7 odstotkov nižje od prvotnih pričakovanj, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci. Zmanjšanje odjema je bilo še zlasti opazno na strani distribucijskih podjetij, ki so marca iz omrežja prevzela le 871 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 56,3 milijona oziroma dobrih 6 odstotkov  manj kot v enakem času lani. Neposredni odjemalci pa so s prevzetimi 186,7 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegli za 15 milijonov kilovatnih ur oziroma za 8,7 odstotka. Zanimivi so tudi podatki o odjemu v letošnjem prvem tromesečju, pri čemer je bilo v tem času iz prenosnega omrežja prevzetih 3 milijarde 313,3 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za odstotek več kot v enakem lanskem obdobju.

Proizvodnja hidroelektrarn skoraj prepolovljena

Neugodne hidrološke razmere, ki nas spremljajo že od začetka tega leta, svoje sledove puščajo tudi na proizvodnji hidroelektrarn. Tako smo marca iz hidroelektrarn na Dravi, Savi in Soči uspeli zagotoviti le dobrih 140 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo zgolj slabih 55 odstotkov lanskih količin. Podobna slika velja tudi za celotno prvo tromesečje, saj smo od januarja do konca marca iz hidroelektrarn dobili le 417,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo kar za 382,6 milijona oziroma za 47,7 odstotka manj kot v enakem lanskem primerjalnem obdobju.V takšnih proizvodnih razmerah so se znova pokazale prednosti uravnotežene porazdelitve deležev proizvodnih virov v Sloveniji, saj smo lahko izpad hidroproizvodnje delno nadomestili s povečano proizvodnjo v jedrski elektrarni Krško in drugih termoelektrarnah, ki so v tem času zagotovile 2 milijardi 821 milijonov kilovatnih ur električne energije oziroma za 1,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Posledično pa je bil za pokritje vseh potreb manjši,kot bi bil sicer,tudi uvoz. (bj)
Brane Janjič
O avtorju