Med Evropejci velika podpora podnebnim ukrepom

Glavni rezultati raziskave kažejo, da 93 odstotkom državljanov EU meni podnebne spremembe pomenijo resno težavo, 79 odstotkom pa zelo resno težavo. Za 92 odstotkov vprašanih je pomembno, da njihove nacionalne vlade določijo cilje za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030, 89 odstotkov anketirancev pa meni, da bi morale vlade podpreti izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030. Kar 84 odstotkov vprašanih se strinja, da bi bilo treba prehodu na čiste vire energije nameniti več javnofinančne pomoči, čeprav to pomeni zmanjšanje subvencij za fosilna goriva. Kar 92 odstotkov vprašanih in več kot 80 odstotkov v vsaki državi članici se strinja, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov čim bolj zmanjšati in izravnati preostale emisije, da bi gospodarstvo EU do leta 2050 postalo bolj podnebno nevtralno.

Po podatkih raziskave se 81 odstotkov vprašanih strinja, da lahko spodbujanje strokovnega znanja EU o čistih tehnologijah v državah zunaj EU gospodarsko koristi EU, 79 odstotkov pa jih meni, da bo ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami povečalo inovativnost in konkurenčnost podjetij v EU.

Velika večina vprašanih (72 odstotkov) se strinja tudi, da lahko zmanjšanje uvoza fosilnih goriv iz držav zunaj EU poveča energetsko varnost in koristi gospodarstvu EU.

Raziskava kaže, da je 93 odstotkov vprašanih nedavno sprejelo vsaj en specifičen ukrep proti podnebnim spremembam, zlasti z zmanjšanjem in recikliranjem odpadkov (75 odstotkov vprašanih) ter zmanjšanjem uporabe predmetov za enkratno uporabo, kadar koli je to mogoče (62 odstotkov). Nadalje se 70 odstotkov vprašanih strinja, da ima prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb lahko pozitivne rezultate za državljane v EU.

Raziskava je pokazala, da več kot tri četrtine anketirancev v Sloveniji podnebne spremembe obravnava kot zelo resen problem (76 odstotkov), približno eden od petih (19 odstotkov) meni, da je to najpomembnejši problem, s katerim se sooča svet. Na ravni EU ima takšno mnenje 23 odstotkov vprašanih. Delež anketirancev v Sloveniji, ki pravijo, da so se v zadnjih šestih osebno borili proti podnebnim spremembam znaša 79 odstotkov, kar je več od povprečja EU, ki znaša 60 odstotkov.

Več kot osem od desetih vprašanih Slovencev poskuša zmanjšati svoje odpadke in jih redno ločuje (82 odstotkov). Povprečje EU znaša 75 odstotkov. Več kot dve tretjini vprašanih (68 odstotkov) poskuša zmanjšati porabo izdelkov za enkratno uporabo, kadar je to mogoče.

Anketiranci v Sloveniji se pogosteje od povprečja EU strinjajo, da lahko zmanjšanje uvoza fosilnih goriv poveča energetsko varnost koristi gospodarstvu EU (76 odstotkov) Prav tako se pogosteje strinjajo, da je z višjimi javnimi financami treba podpreti prehod na čisto energijo (89 odstotkov)

Delež slovenskih anketirancev, ki se strinja, da ima prilagajanje negativnim vplivom podnebnih sprememb pozitivne rezultate za državljane, znaša 70 odstotkov, kar je toliko kot povprečje EU. Anketiranci v Sloveniji pogosteje od povprečja EU trdijo, da je pomembno, da njihova nacionalna vlada podpira izboljšanje energijske učinkovitost do leta 2030 (95 odstotkov v primerjavi z 89 odstotki) in določa ambiciozne cilje za povečanje deleža obnovljivih virov energije do leta 2030 (93 odstotkov), kar je za odstotek več kot povprečje EU. Prav tako pa velika večina anketiranih Slovencev (92 odstotkov, kar je enako povprečju EU) podpira cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050.