»Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je na včerajšnjem posvetu o poslovnih izzivih v letu 2022 dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije, se bodo zato aktivno zavzemali za iskanje rešitev, ki bi omogočile prijaznejše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izpostavil, da gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in tudi pri nas, pred nas postavlja številne izzive. Rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo. Težko je pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih. Predvsem v zadnjem obdobju pa je eden ključnih izzivov tudi izjemen dvig cen energentov in drugih surovin.
V okviru razprave o položaju na energetskem trgu, je izvršna direktorica na GZS Vesna Nahtigal opozorila je na problem dviga stroškov za energijo za industrijo, še zlasti za energetsko intenzivne dejavnosti, ki predstavljajo šestino celotnih predelovalnih dejavnosti. Kot je dejala, bodo v primeru, da bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko, kot kažejo cene za prvo četrtletje 2022, podjetja prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Po ocenah GZS, bi utegnilo biti zaradi tega ogroženih okoli 5.000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnosti in posredno še okoli 2.500 delovnih mest v drugih dejavnostih, ki so del domače verige vrednosti. GZS je zato skupaj z EZS poslala na vlado predloge kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih predlogov ukrepov in v skladu z napotki Evropske komisije tudi že pripravila konkreten predlog sheme za enkratno pomoč podjetjem, kjer je prišlo do največjega porasta stroškov za energijo, pri čemer pa na odzive še čaka.
V nadaljevanju je direktor strateškega inoviranja v GEN-I dr. Dejan Paravan predstavil problematiko ekstremnega dviga cen energentov in pojasnil, da na strani povpraševanja v zadnjem obdobju ni bilo zaznati bistvene razlike in je odjem plina v industriji in gospodinjstvih na podobnih ravneh kot pred krizo. Podobno je tudi pri električni energiji, pri čemer pa se v naslednjem letu pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja. Na strani ponudbe pa je opazen predvsem manjši pritok plina iz Rusije, kar je dvignilo cene, temu pa je sledil dvig cen tudi drugih energentov. Dr. Paravan je ob tem kot skrb zbujajoče označil predvsem izredno majhne zaloge plina v plinohramih, zaradi česar bi lahko v primeru ekstremne zime prišlo do motenj v oskrbi, kar bi izredno dvignilo ceno plina.
Kot je povedal, se je v zadnjem času močno zvišala tudi cena električne energije, čeprav manj kot cena zemeljskega plina, ki na končno ceno električne energije vpliva v kar 70 odstotkih. Vpliv cen premoga je 25-odstoten, 5 odstotkov pa prispeva cena emisijskih kuponov.
Po njegovih besedah umiritve cen energentov ni pričakovati pred poletjem oziroma celo koncem leta 2022. Za gospodarstvo pa bo še posebej zahtevno prvo četrtletje prihodnjega leta, pozneje pa je pričakovati postopen upad cen, čeprav se te ne bodo več znižale na predkrizno raven.