Poročilo kaže, da so vse države izkoristile izjeme od kmetijskih in okoljskih pogojev, nekatere pa so zmanjšale ali odložile izvajanje zelenih ukrepov, ki so nujni za pridobitev evropskega denarja. S 378,5 milijarde evrov, ki so bili izplačani v okviru SKP za obdobje 2021–2027, naj bi se zagotovili pravična dohodkovna podpora za kmete, prehranska varnost in možnost preživljanja na podeželju, pa tudi varstvo okolja pred škodo in podnebnimi spremembami, ki lahko neposredno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo.
Kot so dejali revizorji, se je zelena zasnova skupne kmetijske politike izboljšala, vendar ni videti bistvene razlike v kmetijskih načrtih držav članic, če jih primerjamo s preteklimi obdobji. Sodišče je zaključilo, da se ambicije EU za podnebje in okolje ne kažejo v tistih na nacionalni ravni. Meni tudi, da manjkajo ključni elementi za ocenjevanje okoljske in podnebne smotrnosti.
Z novo SKP je bilo uvedenih več pogojev za pridobitev sredstev EU, hkrati pa državam članicam omogočeno več prožnosti pri uporabi nekaterih pravil. Dodane so bile sheme za podnebje in okolje – s katerimi se nagrajujejo prakse, koristne za podnebje, okolje in dobrobit živali – ter potrjeni ukrepi za razvoj podeželja. Oboje je bilo dopolnjeno z zahtevami za dodelitev minimalnega odstotka sredstev za okoljske in podnebne ukrepe. Te zahteve so izpolnile vse države. Vendar revizorji ugotavljajo, da načrti SKP niso bistveno bolj zeleni kot v prejšnjem obdobju. Ker so bile poleg tega v odziv na proteste kmetov maja letos nekatere zahteve glede pogojenosti omiljene, utegne biti zeleni učinek načrtov še manjši.
Revizorji so ugotovili tudi, da načrti SKP niso bili dobro usklajeni z zelenim dogovorom, čeprav je ta ena od vodilnih politik EU za podnebje in okolje. V skladu s pravili državam članicam v svoje kmetijske načrte ni treba vključiti ocen prispevkov SKP k ciljem zelenega dogovora. Po mnenju revizorjev samo povečanje obsega ekološko obdelanih zemljišč šteje kot merljiva ciljna vrednost in ustrezni cilj zelenega dogovora za leto 2030 bo zelo težko doseči. Analiza, ki so jo opravili, je pokazala, da je doseganje ciljev zelenega dogovora odvisno predvsem od ukrepov zunaj SKP.
Poleg tega revizorji poudarjajo, da je bil okvir spremljanja za preverjanje zelenih dosežkov SKP poenostavljen, vendar v njem manjkajo ključni elementi. Zato so priporočili, naj se okvir okrepi, zlasti tako, da se določijo jasne ciljne vrednosti in kazalniki rezultatov za merjenje napredka.