Virtualna elektrarna bi lahko učinkovito izvajala prerazporejanje obremenitve tako distribucijskega kot prenosnega omrežja.
Kot je pojasnil mag. Peter Nemček iz podjetja cyberGRID, specializiranega za razvoj in implementacijo virtualnih elektrarn, električna energija spada med najpomembnejše dobrine modernega časa, vendar se od vseh drugih razlikuje v pomembni lastnosti - ni je mogoče ekonomsko shranjevati, zaradi česar morata biti proizvodnja in poraba električne energije stalno uravnoteženi. Odstopanja od ravnotežja lahko v trenutku ogrozijo delovanje elektroenergetskega omrežja. A razmere v omrežju se lahko drastično spreminjajo iz dneva v dan, iz ure v uro. Odjem električne energije se lahko spremeni zelo hitro in nepričakovano.
Velik izziv sistemskim operaterjem
Obnovljivi viri energije s svojo nepredvidljivo proizvodnjo električne energije prav tako predstavljajo velik izziv sistemskim operaterjem, poudarja mag. Nemček. Zgolj povečevanje kapacitete omrežja za vzdrževanje varnostnih nivojev že nekaj časa ni več primerna in zadostna rešitev, saj so investicije kapitalsko izredno intenzivne z dolgimi roki gradnje in težavnim umeščanjem v prostor.
V zadnjih nekaj letih je prilagajanje odjema spodbudilo zanimanje svetovne javnosti in neslutene razvojne priložnosti predvsem zaradi pozitivnega vpliva na: varnost in zanesljivost obratovanja elektroenergetskega omrežja, obvladovanje stroškov električne energije in optimizacijo elektroenergetskega sistema.
Na splošno lahko prilagajanje odjema opredelimo kot kratkoročne spremembe odjema končnih odjemalcev v primerjavi z njihovimi normalnimi vzorci porabe. Te spremembe odjema so posledica odziva na kratkoročne spremembe tržnih cen ali na finančne spodbude, prirejene za zniževanje porabe v času visokih veleprodajnih cen ali nenormalnih obratovalnih stanj elektroenergetskega sistema.
Virtualna elektrarna, ki združuje tako razpršeno proizvodnjo kot prilagodljiv odjem, lahko zelo učinkovito izvaja prerazporejanje obremenitve omrežja, tako distribucijskega kot prenosnega. Zelo zmogljiv računalniški sistem se namreč v realnem času odzove na zahteve sistemskega operaterja in razbremeni del omrežja, v katerem je prišlo na primer do lokalne preobremenitve, ter tako prepreči ogromno gospodarsko škodo, do katere lahko pride ob razpadu elektroenergetskega sistema.
Najpomembnejša: poslovni model in tehnološka rešitev
In kakšne so možnosti za uvajanje koncepta virtualnih elektrarn v Sloveniji? Kako je s finančno podporo tovrstnim projektom? Po besedah mag. Nemčka so priložnosti na tem področju odvisne od več parametrov; najpomembnejša med njimi sta poslovni model in tehnološka rešitev. Njuna zasnova bistveno vpliva na to ali bo lahko operater virtualne elektrarne izkoristil vse priložnosti, ki se mu ponujajo ali ne. V Sloveniji je prostora za približno 500 megavatov virtualnih elektrarn. Kako se bo ta kapaciteta porazdelila med več virtualnimi elektrarnami pa je odvisno od prej omenjenih parametrov.
Financiranje takšnih projektov, nakljub vse svojim pozitivnim učinkom, iz omrežnine danes žal ni možno. Slovenski elekroenergetski sistem sicer obratuje učinkovito kot malokje v Evropi, za kar gre zasluga vsem vpletenim deležnikom, še posebej ELES-u in distribucijskim podjetjem. Pri tem se žal večkrat pozablja, da se kompleksnost obratovanja elektroenergetskega sistema povečuje s povečevanjem deleža nepredvidljivih obnovljivih virov.
V severni Evropi, Franciji in Nemčiji, se z omenjenim problemom soočajo na različne načine, vsem pa je skupno spoznanje, da gre za infrastrukturni izziv, zaradi česar je potrebno temu primerno urediti tudi financiranje, je ob tem še povedal mag. Nemček.
Miro Jakomin