Mednarodna agencija za energije IEA je pripravila analizo sedanje energetske oskrbe EU iz katere izhaja, da bi lahko EU s pomočjo ukrepov usklajenih z zelenim dogovorom uvoz ruskega plina že v roku enega leta zmanjšala za tretjino. Gre za predloge, ki jih je mogoče izpeljati že v naslednjih mesecih, nanašajo pa se na preusmeritev k drugim dobaviteljem in drugim energetskim virom in okrepljenim prizadevanjem za nadomestitev plina z drugimi čistejšimi energenti. Kot navajajo v agenciji, je EU lani uvozila 155 milijard kubičnih metrov plina iz Rusije, kar je predstavljalo 45 odstotkov celotnega uvoza plina v EU, in s katerim je pokrila skoraj 40 odstotkov svojih potreb.
Postopno opuščanje uporabe plina je sicer že zapisano v vseh ključnih evropskih dokumentih, sedanja ukrajinsko-ruska kriza pa je razmišljanja o pospešitvi zamenjave energentov še okrepila, pri čemer so v IEA pripravili nabor desetih ukrepov, ki bi lahko imeli velike učinke že v nekaj mesecih. Med njimi so prepoved podpisa novih dobavnih pogodb z Rusijo, zagotovitev potrebnih rezerv iz drugih držav, spodbuditev še hitrejšega razvoja sončne in vetrne energije, izraba obstoječih nizkoogljičnih virov, kot so jedrske in hidroelektrarne ter povečanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih in gospodarstvu. Po podatkih iz analize bi lahko na ta način zmanjšali potreben uvoz ruskega plina za več kot 50 milijard kubičnih metrov na leto oziroma za tretjino.
S še nekaterimi dodatnimi ukrepi, med katerimi so denimo povečana uporaba premoga v termoelektrarnah in zamenjava plina z oljem v plinskih elektrarnah, bi lahko to količino zmanjšali celo za 80 milijard kubičnih metrov ali za polovico, a so te ukrepe zaradi negativnih emisijskih učinkov v IEA izločili iz predlaganega nabora.
In kaj konkretno predlagajo? Popolno prepoved sklepanja novih dobavnih pogodb z Rusijo, s čimer naj bi spodbudili diverzifikacijo virov, zamenjavo ruskega plina z alternativnimi viri (ocenjeni učinek -nadomestitev okoli 30 milijard kubičnih metrov plina na letni ravni), določitev minimalnih zalog plina na ravni EU v luči priprav na prihodnjo zimo, nadaljnje povečevanje deleža sončne in vetrne energije (učinek -zmanjšanje uporabe plina za 6 milijard kubičnih metrov na leto), povečanje proizvodnje iz jedrskih elektrarn in elektrarn na biomaso (učinek- zmanjšanje uporabe plina za 13 milijard kubičnih metrov na leto), sprejem kratkoročnih davčnih ukrepov in olajšav kot pomoč najbolj ranljivim odjemalcem, uvedba spodbud za zamenjavo bojlerjev s toplotnimi črpalkami (učinek – zmanjšanje porabe plina za dodatni 2 milijardi kubičnih metrov), povečanje energetske učinkovitosti v stavbah in industriji (učinek – zmanjšanje porabe plina za skoraj 2 milijardi kubičnih metrov), zmanjšanje stopnje ogrevanja stanovanj za stopinjo (učinek – zmanjšanje porabe plina za okoli 10 milijard kubičnih metrov) in pospešitev prizadevanj za diverzifikacijo in razogljičenje proizvodnih virov ter s tem zrahljanje tesnih povezav med oskrbo s plinom in električno energijo.
Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je ob predstavitvi analize IEA izpostavila, da je zmanjšanje odvisnosti EU od ruskega plina eden poglavitnih strateških ciljev Unije in dodala, da je EU v minulih letih že veliko storila za diverzifikacijo oskrbe z izgradnjo LNG terminalov in novih prenosnih poti. Ruski napad na Ukrajino, je poudarila Kadri Simson, je naše prepričanje, da je treba zmanjšati energetsko odvisnost od ruskega plina, še okrepil. Evropska komisija bo zato v kratkem predlagala način, kako naj Evropa čim prej postane neodvisna od ruskega plina, pri čemer ji bodo izsledki omenjene analize v veliko pomoč.