Uredba bo stopila v veljavo dan po tem, ko bo objavljena v evropskem uradnem listu, kar naj bi se po napovedih zgodilo 18. februarja.
Evropski poslanci so pred tednom dni potrdili politični dogovor o uredbi o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, dosežen decembra 2020, ki ga je dva dni kasneje nato potrdil še Svet EU. To je pomemben korak k temu, da se državam članicam dajo na voljo posojila in nepovratna sredstva za podporo reformam in naložbam v vrednosti 672,5 milijarde evrov. Sredstva bodo na voljo tri leta.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je ključni instrument v okviru instrumenta NextGenerationEU, oziroma načrta EU za izhod iz krize zaradi pandemije COVID-19, tako da bo Evropa po njej močnejša. Mehanizem bo imel ključno vlogo pri tem, da si bo lahko Evropa lažje opomogla od gospodarskih in socialnih posledic pandemije, poleg tega pa bo prispeval k večji odpornosti evropskih gospodarstev in družb ter zagotovitvi zelenega in digitalnega prehoda.
Države EU morajo sedaj do 30. aprila predložiti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, v katerih bodo navedeni njihovi programi reform in naložb do leta 2026. Nato bo imela Evropska komisija na voljo največ dva meseca, da načrte oceni, zatem pa bo imel Svet EU na voljo štiri tedne, da sprejme odločitev o končni odobritvi vsakega načrta.
Načrti za okrevanje in odpornost določajo reforme in javne naložbene projekte, ki jih bo podpiral mehanizem za okrevanje in odpornost. Komisija je že v intenzivnem dialogu z vsemi državami članicami o pripravi teh načrtov.
Države članice bodo lahko za načrte, odobrene leta 2021, prejele predhodno financiranje v višini do 13 odstotkov nepovratnih sredstev in posojil, predvidenih v njihovem načrtu. Preostala sredstva bodo izplačana na podlagi izpolnjevanja dogovorjenih mejnikov in ciljev.
Iz mehanizma za okrevanje in odpornost se lahko financirajo tudi sorodni projekti, ki se izvajajo od 1. februarja 2020.
Struktura mehanizma za okrevanje in odpornost temelji na šestih stebrih, in sicer so to zeleni prehod, digitalna preobrazba, ekonomska kohezija, produktivnost in konkurenčnost, socialna in teritorialna kohezija, zdravstvena, gospodarska, socialna in institucionalna odpornost ter politike za naslednjo generacijo.
Mehanizem bo pomagal EU, da doseže svoj cilj glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zagotovi digitalni prehod, hkrati pa da pri tem ustvarja delovna mesta in spodbuja rast. Vsaj 37 odstotkov odhodkov za naložbe in reforme v posameznih nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost bi moralo podpirati podnebne cilje, vsaj 20 odstotkov pa digitalni prehod. Načrti morajo imeti trajen vpliv na socialno področje in gospodarstvo. Vključevati morajo celovite reforme in zanesljiv sveženj naložb, hkrati pa ne smejo znatno škodovati okoljskim ciljem.
Mehanizem bo pomagal tudi državam članicam, da učinkovito obravnavajo izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik.
Za nadzor nad izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost je odgovorna Evropska komisija. Evropski parlament lahko komisijo vsaka dva meseca pozove, da na ustreznem parlamentarnem odboru poroča o razmerah na področju okrevanja EU, pa tudi o tem, kako uspešne so države članice pri izvajanju ciljev in mejnikov. Komisija bo državam članicam omogočila tudi dostop do celostnega sistema obveščanja in spremljanja, kjer bodo na voljo primerljivi podatki o porabi sredstev.
Da bi se sredstva začela izplačevati, pa morajo vse države članice najprej ratificirati sklep o virih lastnih sredstev EU, saj ta komisijo pooblašča, da najema posojila na kapitalskih trgih za odpravo posledic krize zaradi pandemije COVID-19.