Med glavnimi razlogi za ohranjanje obstoječega stanja premajhni prihranki, strah pred izgubo zanesljivosti oskrbe, mnenje, da gre za zapletene postopke in zadovoljstvo s sedanjimi storitvami.
Svet evropskih energetskih regulatorjev je pred kratkim objavil poročilo o poglavitnih razlogih, ki odjemalce odvračajo od menjave dobaviteljev električne energije in plina. Poročilo je nastalo na osnovi poglobljene analize dogajanj na trgu nekaterih ključnih evropskih držav oziroma poročil posameznih nacionalnih regulatorjev, pri čemer so bili med drugim analizirani primeri iz Nemčije, Nizozemske, Švedske, Norveške, Francije, Španije in Irske.
Kot navajajo, je v letu 2014 dobavitelja električne energije v evropskih državah v povprečju zamenjalo zgolj 6,3 odstotka vseh odjemalcev ter 5,5 odstotka odjemalcev zemeljskega plina, pri čemer so rezultati za obdobje 2008 do 2013 še slabši, saj je v tem času dobavitelja zamenjalo »zgolj« 4,8 odstotka odjemalcev električne energije in 4,3 odstotka odjemalcev zemeljskega plina. Manjše število zamenjav dobavitelja plina gre pripisati tudi dejstvu, da se je trg z zemeljskim plinom začel liberalizirati pozneje od tistega z električno energijo, pa verjetno tudi temu, da veliko več gospodinjstev za energetsko oskrbo uporablja električno energijo.
Po podatkih, objavljenih v omenjenem poročilu je Slovenija glede števila menjav pod evropskim povprečjem, in sicer naj bi dobavitelja električne energije leta 2014 zamenjalo 2,8 odstotka vseh gospodinjstev in 2,9 odstotka gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, v obdobju med leti 2008 in 2013 pa naj bi ta odstotek znašal v primeru električne energije 2,7 odstotka in v primeru zemeljskega plina 2,6 odstotka. Naj ob tem še omenimo, da odstotek menjav v opazovanem obdobju v kar 11 državah članicah EU ni dosegel niti odstotka.
In kateri so poglavitni razlogi za pasivnost in nezainteresiranost odjemalcev? Poročilo navaja štiri ključne razloge, in sicer premajhne prihranke, pomanjkanje zaupanja v nove dobavitelje, zapletenost postopkov menjav in zadovoljstvo z obstoječim stanjem oziroma lojalnost odjemalcev do dosedanjih dobaviteljev. Povedano drugače, odjemalci so v anketah v posameznih državah navajali precej podobne vzroke, ki jih je mogoče strniti prav v navedene štiri skupine. Ob tem je zanimivo, da so bojazen glede zapletenosti postopkov izražali predvsem tisti odjemalci, ki se niso odločili za menjavo dobavitelja, medtem ko so na drugi strani udeleženci, ki so se odločili za menjave, izpostavljali, da je celoten postopek precej preprost. V svetu evropskih energetskih regulatorjev zato poudarjajo, da bi za večjo aktivnost odjemalcev na trgu, morali povečati ozaveščanje in seznanjanje s postopki menjav in možnimi prihranki, kjer bi poleg ponudnikov energije svojo vlogo morale odigrati tudi potrošniške organizacije.
Da je ta vloga lahko ključna, potrjuje tudi akcija naše Zveze potrošnikov Zamenjaj in prihrani, v okviru katere je dobavitelja zamenjalo več kot 12 tisoč gospodinjstev. Po podatkih Agencije za energijo je bilo minulo leto glede dinamike menjav tudi sicer med vidnejšimi, saj je dobavitelja v letu 2015 zamenjalo 66.450 odjemalcev (od tega 55.481 gospodinjskih), kar je bilo še enkrat več kot leto prej, ko se je za ta korak odločilo le 32.368 odjemalcev. Med razlogi za skok pa gre poleg že omenjenih ozaveščevalnih akcij, verjetno šteti tudi dejstvo, ki ga med pomembnejšimi razlogi za menjavo dobavitelja navajajo praktično vsi anketiranci v posameznih državah, to je, da je s tem vendarle mogoče doseči tudi nek letni prihranek. Ta naj bi po ocenah slovenske Agencije za energijo lani v primeru, da bi odjemalec, ki je bil vezan na najdražjega ponudnika tega zamenjal z najcenejšim, na letni ravni znašal med 43 in 85 evrov. A je to veliko ali malo in dovolj mamljivo za zamenjavo dosedanjega dobavitelja, pa ocenite sami.