Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han se je med delovnim obiskom v Bruslju srečal s člani Evropske komisije, in sicer z izvršno podpredsednico in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, komisarjem za notranji trg Thierryem Bretonom in komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom ter jim predstavil aktualne gospodarske razmere v Sloveniji ter naša pričakovanja glede nujnega ukrepanja Evropske komisije v energetski krizi.
V pogovoru je izrazil zaskrbljenost nad stanjem v energetiki in negativnim vplivom na gospodarstvo v Sloveniji in poudaril, da trg energentov ne deluje, cene so nerazumno visoke, poleg tega se soočamo s pomanjkanjem ključnih surovin, otežene pa so tudi dobavne poti. Vse to, je dejal minister Han, močno pritiska na podjetja in marsikatera med njimi ne bodo brez ustreznega in usklajenega ukrepanja na ravni EU in držav članic zmogla preživeti krize.
» Gospodarstvo potrebuje čimprej jasno zagotovilo o regulaciji energetskega trga in možni pomoči države. Podjetjem moramo nujno zagotoviti predvidljivost in stabilnost poslovanja v prihodnjem letu, hkrati pa tudi enake konkurenčne pogoje za vsa gospodarstva v EU,« je bil jasen minister.
Matjaž Han je ob tem Komisijo pozval k čimprejšnji regulaciji cen zemeljskega plina in električne energije kot začasen izreden ukrep: »Gospodarstvu moramo čim prej sporočiti, na kateri višini bodo cene in kdaj bodo omejene. Poleg tega sem predlagal podaljšanje Začasnega okvirja za krizne ukrepe državne pomoči gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini v prihodnje leto in prosil Komisijo k hitri obravnavi in fleksibilnosti pri razumevanju in potrjevanju državnih pomoč,« je povedal slovenski minister.
Izvršna podpredsednica in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager pa je glede obvladovanja energetske krize izpostavila, da se je Komisija najprej osredotočila na zagotovitev zalog plina in elektrike, sedaj pa se osredotoča na stabilizacijo cen in preprečitev naraščanja. Komisar za notranji trg Breton je dejal, da gredo razmisleki v smeri tako imenovane kapice oziroma regulacije cen energentov kot tudi dodatne finančne pomoči gospodarstvu. Vestagerjeva je še sporočila, da namerava Komisija podaljšati začasni okvir pomoči gospodarstvu v celotno prihodnje leto. Poleg tega namerava prilagoditi okvir državnih pomoči na novo regulacijo trga z energenti in Slovenijo zaprosila za predloge, v katerih delih pravil o državnih pomočeh bi želeli spremembe, da bi bila ustrezna tudi za potrebe gospodarstev manjših držav, kot je Slovenija. Kot je poudarila, se komisija povsem zaveda obsega energetske krize, vendar hkrati trdno verjame, da ji je EU lahko kos. Ob tem pa je tudi izpostavila, da zaradi krize ne smemo prenehati slediti dolgoročnim ciljem. Vzporedno moramo skrbeti za nadaljnji razvoj gospodarstva, kot je na primer intenzivno nadaljevanje zelenega prehoda. Če ga ne bomo izvedli, bi lahko po mnenju Komisije energetska kriza trajala še dlje časa.
S tega vidika je komisarka tudi pripravljena razmisliti o dodatnem predlogu Slovenije, da bi uredba EU o splošni skupinski izjemi za državne pomoči omogočala kombinacijo dodeljevanja regionalne pomoči in pomoči malim in srednje velikim podjetjem za investicije ter pomoči podjetjem za raziskovalno razvojne projekte.