Energetika

Ministri skupine G7 postavili visoke cilje glede novih zmogljivosti OVE

Sedmerica najrazvitejših držav je včeraj dosegla dogovor o novih skupnih ciljih glede zmogljivosti sončne in vetrne energije na morju ter se strinjala, da bo pospešila razvoj OVE in opuščanje rabe fosilnih goriv.

Ministri skupine G7 postavili visoke cilje glede novih zmogljivosti OVE

Vendar pa niso podprli, da bi premog popolnoma opustili do leta 2030, za kar si prizadevajo Kanada, Velika Britanija in nekatere druge države članice G7. Kot so zapisali je sredi energetske krize najprej pomembno pripraviti ukrepe za spopadanje s podnebnimi spremembami in hkrati za spodbujanje energetske varnosti. Države so se strinjale, da bodo dale prednost konkretnim in pravočasnim korakom v smeri pospeševanja postopnega opuščanja domače proizvodnje električne energije iz premoga brez zmanjšanja emisij, kot del lanskoletne zaveze, da bodo dosegle vsaj pretežno dekarboniziran energetski sektor z 2035. Po njihovem mnenju obstajajo različne poti za dosego ogljične nevtralnosti, vsi pa morajo stremeti k skupnemu cilju razogljičenja do leta 2050. Dogovorili so se, da bodo pospešili opuščanje sežiganja fosilnih goriv brez uporabe tehnologije za zajemanje emisij CO2, da bi tako neto ničelne emisije v energetskih sistemih dosegli najkasneje do leta 2050.

Prav tako so pustili odprta vrata za nadaljnje naložbe v plin, češ da bi ta sektor lahko pomagal pri reševanju morebitnih energetskih primanjkljajev, ki jih je povzročila kriza v Ukrajini, če se izvajajo na način, ki je skladen s podnebnimi cilji.

V dogovoru so se zavezali, da bodo do leta 2030 zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju skupno povečali za 150 GW, zmogljivosti sončnih elektrarn pa na več kot en TW. Gre za precejšen izziv za Japonsko, za katero so vetrne elektrarne na morju manjkajoči del sestavljanke, s katerim bi se njen energetski sektor lahko razogljičil veliko hitreje, kot se trenutni zdi. Država je namreč odvisna od uvoza za skoraj vse svoje potrebe po energiji, zato želi utekočinjeni zemeljski plin kot prehodno gorivo ohraniti vsaj še deset do 15 let.

Skupina G7 je organizirala tudi forum, na katerem so se zbrale države, ki so se odločile za rabo jedrske energije kot načina za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Države so se v sporočilu zavezale, da bodo podprle razvoj in gradnjo jedrskih reaktorjev, kot so majhni modularni reaktorji in drugi napredni reaktorji ter podprle ustanovitev delovne skupine za zmanjšanje odvisnosti od jedrske tehnologije, ki prihaja iz Rusije.
V EU je sicer trenutno 14 držav, ki želijo, da se jedrske tehnologije upoštevajo pri zelenem energetskem prehodu. Med njimi se je sedem držav članic odločilo zgraditi nove jedrske proizvodne zmogljivosti.

Polona Bahun
O avtorju