Evropski ministri za energijo so na zasedanju spregovorili o razmerah na plinskem trgu, tako z vidika dolgoročnega razvoja skupnih pravil notranjega trga za obnovljive pline in vodik (plinski paket, ki je bil v pogajanja predložen decembra lani), kot tudi z vidika kratkoročnih ukrepov za krepitev solidarnosti med državami članicami glede usklajevanj pri nakupu plina, čezmejne izmenjave plina in zanesljivosti referenčnih cen (predlog uredbe, ki je bil v pogajanja predložen 18. oktobra).
Ministri so pozdravili glavna načela uradnega dokumenta Evropske komisije o možnostih politike za ublažitev vpliva cen zemeljskega plina na račune za električno energijo in poudarili potrebo po hitrih in usklajenih prizadevanjih na evropski ravni v duhu solidarnosti. Strinjali so se, da morajo vsi sprejeti ukrepi prispevati k zagotavljanju zanesljivosti oskrbe, voditi k nižjim cenam energije za gospodinjstva in podjetja po vsej EU, hkrati pa spodbujati zmanjševanje povpraševanja in ohranjati celovitost enotnega trga ter si prizadevati za dosego cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.
Slovenija je podprla prizadevanja za hiter dogovor na krizni uredbi. Kot je pred začetkom zasedanja dejal mag Bojan Kumer, se Slovenija osredotoča na dve pomembni vprašanji. Eno je vprašanje mehanizmov za upravljanje z volatilnostjo trga, drugo, pomembnejše vprašanje pa je, kako v nadaljevanju opredeliti začasni cenovni koridor za plin. Pri mehanizmu za upravljanje z volatilnostjo trga si bo Slovenija predvsem prizadevala, da predlagani mehanizem zajame vse produkte, ne samo kratkoročne, s katerimi se trguje na borzah. Glede začasnega cenovnega koridorja za plin pa si bomo po besedah ministra prizadevali za čimprejšnji dogovor o načinu določanja tega koridorja.
Ministri so na razpravi odprli tudi vprašanje varnosti in preglednosti pri obratovanju beloruske jedrske elektrarne Ostravec ter stanja v energetskem sektorju Ukrajine in Moldavije.