Ministri so med drugim razpravljali tudi o predlogu uredbe, ki bo določila nove CO2 standarde za osebna in lahka tovorna vozila po letu 2020. Večina ministrov, vključno s Slovenijo, je v razpravi menila, da bi bilo treba predlog Evropske komisije za zmanjšanje emisij do leta 2030 spremeniti in zvišati cilj. Le z ambicioznejšimi cilji bi namreč lahko prometni sektor postavili na pot dekarbonizacije, kar je ključno za doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma. Zmanjšanje emisij v prometu je tudi osrednjega pomena za izboljšanje kakovosti zraka v EU. Ministri so tudi menili, da je čim hitrejši prehod na nizko- in brez emisijska vozila nujen za ohranitev globalne konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Le nekaj držav je ocenilo, da je predlog komisije preveč ambiciozen in za avtomobilsko industrijo težko dosegljiv.
Ob robu zasedanja je 14 držav članic, ki so združene v neformalni skupini podnebno ambicioznih držav (Skupina za zeleno rast), podpisalo skupno izjavo, v kateri so Evropsko komisijo pozvale k pripravi celovite in ambiciozne dolgoročne strategije za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. K pripravi dolgoročne strategije, ki bo zajela obdobje do leta 2050, EU in države članice zavezuje Pariški sporazum. Evropska komisija bo strategijo pripravila najkasneje do zasedanja Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 24), ki bo novembra 2018 potekala na Poljskem. Države članice pa bodo nacionalne dolgoročne strategije morale pripraviti predvidoma do leta 2020.