Ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek ter generalnega sekretarja na MzI mag. Bojana Kumerja, generalnega direktorja Direktorata za energijo mag. Hinka Šolinca ter generalnega direktorja HSE Stojana Nikolića s sodelavci sta sprejela generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob in direktorica mag. Mojca Letnik. Gostom sta predstavila aktivnosti na področju tranzicije v brezogljično družbo in razvojne projekte ter izpostavila najaktualnejše teme, ki zadevajo scenarije obratovanja premogovnika, podaljšanje koncesije pridobivanja premoga, zagotovitev potrebnih kadrov in problematiko upokojevanja ter zagotavljanja virov za zapiralna dela.
Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić je povedal, da sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj kot neločljivo povezani enoti za Slovenijo in njeno oskrbo z električno energijo izjemnega pomena. Ob tem je poudaril, da podnebne spremembe in zakonodajne zaveze na ravni EU narekujejo določene politike razogljičenja in pri tem je eden ključnih sektorjev prav energetski. V skupini HSE so k problematiki zmanjševanja ogljičnega odtisa že pristopili in jo bodo reševali tudi v prihodnje, pri čemer bo poseben poudarek na tako imenovani pravični tranziciji. Ta namreč pri postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv upošteva vse pomembne vidike prehoda, poleg infrastrukturnega tudi socialnega in ekonomskega. Ob tem je še dejal, da če na eni strani veliko govorimo o opustitvi trdih fosilnih goriv iz energetske mešanice, pa je na drugi strani občutno premalo govora o potrebnih spremembah v transportu, navadah ljudi ter hlajenju in ogrevanju. Zato po njegovem mnenju potrebujemo ne le ambiciozne, temveč tudi realne politike in ukrepe, ki bodo celostni in bodo ustrezno naslavljali širok spekter sektorjev in dejavnosti. Uspešen in pravičen prehod v nizkoogljično ali celo brezogljično družbo je namreč mogoč le z najširšim konsenzom in sodelovanjem vseh, ki prispevamo k današnjemu stanju.
Ker je bilo v preteklih mesecih veliko govora in ugibanj glede uvoza premoga, bi želel izpostaviti, da strategija delovanja šoštanjske termoelektrarne temelji na izrabi domačega vira, to je velenjskega lignita, je uvodoma poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Kot je dejal, je v Premogovniku Velenje trenutno še vedno na razpolago več kot 109 milijonov ton premoga, zato uvoz tujega premoga v srednjeročnih poslovnih načrtih ni načrtovan. V pripravi so štirje scenariji obratovanja premogovnika, in sicer: do leta 2054, 2045, 2040 in 2030. Najbolj verjetni scenarij zapiranja premogovnika pa je med leti 2040-45.
Mag. Ludvik Golob je poudaril, da se v Premogovniku Velenje dobro zavedajo nujnosti prehoda v brezogljično družbo, zato so se priključili medresorski delovni skupini, ki jo je oblikoval MzI. Skupina bo pripravila ukrepe prestrukturiranja premogovnih regij in bo koordinirala ter usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejem regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in sprejem nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije. V delovni skupini aktivno sodelujeta tudi HSE in Termoelektrarna Šoštanj.
Premogovnik se v zadnjih letih srečuje s pomanjkanjem kadra v osnovni dejavnosti. Čeprav izvajajo številne aktivnosti, da bi povečali vpis v rudarske programe, bodo v novem šolskem letu imeli na novo vpisana samo dva dijaka in še to na tehnični smeri, na smeri geostrojnik rudar pa nobenega. Opomnil je, da še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU, zato v tem trenutku torej ni mogoče zagotovo reči, kdaj bo do tega prišlo, kar je tudi največja ovira pri pridobivanju novega kadra.
Kot je dejal, že več let iščejo ustrezne rešitve tudi za ureditev problematike upokojevanja, saj je starostna struktura družb v skupini Premogovnik Velenje že več let neustrezna. Zaradi delovno-pravne zakonodaje, ki spodbuja, da zaposleni lahko ostanejo na delovnem mestu tudi, če so že izpolnili pogoje za prvo upokojitev (kljub dodani delovni dobi), kot delodajalec nimajo nobene možnosti za realizacijo ukrepov racionalizacije stroškov dela na tem področju, obenem pa jim to onemogoča zaposlovanje mladih.
Mag. Ludvik Golob je še izpostavil, da je v javni obravnavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu, ki se bo zaključila 19. septembra. Ključni razlog za spremembe in dopolnitve zakona je podaljšanje obstoječih rudarskih pravic. Po njegovih besedah, je treba urediti status rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteče koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje. Premogovnik Velenje namreč za zdaj pokriva vse stroške sanacije iz cene proizvodnje premoga.
Premogovnik s svojo dejavnostjo podzemnega pridobivanja premoga povzroča vpliv na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini. Občinam odškodnino plačuje v skladu z zakonom o rudarstvu preko koncesnine. Ker ni pravne podlage za plačilo odškodnin, ki so jih bile lokalne skupnosti navajene prejemati v svoje proračune, so le-to nadomestile z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč. Občina Šoštanj je nadomestilo samo v letu 2019 povišala za 1,1 milijona evrov. Vse od leta 2014 ostaja prodajna cena premoga nespremenjena, kar ob spremembah na trgu onemogoča stabilno poslovanje družbe, saj vse stroške, povezane s sanacijo in rekultivacijo ter zapiranjem določenih delov (stari jašek), nosi Premogovnik Velenje sam.
Ob koncu obiska v Velenju se je ministrica mag. Alenka Bratušek s sodelavci spustila tudi 400 metrov pod zemljo in si v jami premogovnika ogledala visokotlačno črpališče, na površini pa še dežurni center z varnostno-tehnološkim informacijskim sistemom, preko katerega dežurni 24 ur dnevno spremljajo vse parametre in dogajanje v jami, ter si ogledala reševalno postajo.
Gostje na ogledu bloka 6 TEŠ
Termoelektrarna Šoštanj je z blokom 6 in okoljsko revitaliziranim blokom 5 pomemben člen zanesljivosti slovenske energetske oskrbe, je povedal direktor Termoelektrarne Šoštanja Mitja Tašler. Proizvede namreč slabo tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije, zato bistveno prispeva tudi k zmanjševanju uvozne odvisnosti države od tuje, dražje elektrike, zlasti v obdobjih suhega vremena. Kot je dejal, se zavedajo, da težnja k razogljičenju narekuje tudi razmišljanja o postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv ter, da bo treba čim prej začeti iskati alternativne zdajšnji proizvedeni energiji iz TEŠ. Kot je dejal, verjamejo, da bo odločitev o teh pomembnih korakih za slovensko energetiko predvsem strokovna. V TEŠ bodo dotlej svoje poslanstvo izpolnjevali v največji možni meri in ga ves čas nadgrajevali z novimi projekti, ki bodo pomenili korak naprej k brezogljični družbi. (pb)