Največjo proizvajalko električne energije iz obnovljivih virov v državi družbo Dravske elektrarne Maribor, ki je del skupine HSE, so danes obiskali ministrica službe vlade za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič. Glavni namen srečanja z vodstvom družbe in Holdinga Slovenske elektrarne je bil predstavitev aktualnih in strateških razvojnih projektov, med katerimi izstopajo prenova jezu Markovci in rekonstrukcija hidroelektrarne Formin ter sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov na obstoječih proizvodnih enotah. Pri pomembnih razvojnih projektih družbe pa je beseda tekla o postavitvi sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin skupne moči 30 MW in treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije. Predstavljene so bile aktivnosti, ki potekajo glede načrtovane izgradnje črpalne hidroelektrarne Kozjak in pri projektu postavitve hranilnikov električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje skupine HSE. Omenjene so bile tudi raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije, pri čemer se izvedba pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtuje že v letošnjem letu, medtem ko se potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarn binarnega sistema še proučujejo. Navzoči so si izmenjali tudi poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi institucijami na področju digitalizacije znanosti. Skupno sodelovanje bi predstavljalo nove možnosti za nadaljnji razvoj informacijske infrastrukture v znanstvenoraziskovalnih in izobraževalnih organizacijah v državi ter nove možnosti pri okrepitvi sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo.
Generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je v današnjem pogovoru s predstavniki vlade izpostavil, da hidroelektrarne, ki delujejo pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor, proizvedejo največ okolju prijazne električne energije v Sloveniji in so s tega vidika zagotovo najpomembnejša družba skupine HSE. Kot je dejal, so vsi razvojni načrti skupine usmerjeni v zagotavljanje hitrega in učinkovitega prehoda v brezogljično družbo, pri čemer imajo v celotni skupini HSE v pripravi ali gradnji več projektov za izkoriščanje vodne, sončne, vetrne in geotermalne energije. Na področju odgovorne proizvodnje električne energije in ohranjanju vodilne vloge v Sloveniji pri proizvodnji iz obnovljivih virov pa bodo Dravske elektrarne Maribor imele še posebej pomembno vlogo, saj bi lahko po načrtih že v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile inštalirano moč svojih elektrarn.
Da so Dravske elektrarne v obdobju številnih večjih in manjših investicij, ki jih načrtujejo dokončati v prihodnjih letih in tako do leta 2026 s postavitvijo novih proizvodnih enot dvigniti skupno moč s trenutnih 600 na 750 MW ter tako pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je poudaril tudi direktor Dravskih elektrarn mag. Damjan Seme. Generalni direktor družbe Aleksander Brunčko pa je dodal, da varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obstoječih elektrarn ter ohranjanje le-teh v najvišji pripravljenosti ostaja pomembno vodilo družbe tudi v prihodnje in opozoril, da se, če želimo slediti zavezam države ter lastnim usmeritvam in ciljem glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, moramo dodatno angažirati pri postopkih umeščanja v prostor in vložiti vse napore v izpeljavo načrtovanih strateških razvojnih projektov.
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je ob srečanju spomnil na pomembnost sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo in dejal, da moramo, če želimo, da se bo Slovenija lahko kot družba bolj učinkovito soočala z vse večjimi tveganji, zagotoviti, da bo znanstvenoraziskovalna dejavnost kot horizontalna dejavnost aktivno povezana v vse družbene podsisteme, še posebej v gospodarstvo. Zato je v tej luči treba iskati možnosti tudi za sinergije, ki bodo omogočile trajnostno in okolju prijazno energetiko in digitalizacijo.
Da potrebujemo skupne projekte, prenos znanja in povezovanje gospodarstva z javnimi raziskovalnimi organizacijami in infrastrukturnimi zavodi, je izpostavil tudi minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer in dodal, da je zelena in predvsem zanesljiva proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ključnega pomena za razvoj in zeleni preboj Slovenije.
Ministrica Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh pa je v pogovoru poudarila, da predstavljajo v digitalni družbi podatki nacionalno bogastvo in surovino, ki je ključna za digitalno preobrazbo. »Zato podatkovni center na Mariborskem otoku razumem kot pomemben gradnik za nadaljnji razvoj informacijskih sistemov tako v slovenskih znanstveno raziskovalnih kot tudi izobraževalnih organizacijah. Na tej lokaciji pa nikakor niso zanemarljivi tudi naravni viri. Reka Drava, ki bo prispevala k hlajenju superračunalnika, stavba, ki bo zgrajena iz dravskih sedimentov in izkoriščanje odpadne toplotne energije za ogrevanje stanovanjskih stavb v Mariboru, predstavljajo odličen primer krožnega gospodarstva oziroma povezujejo digitalni in zeleni razvoj,« je zaključila ministrica.
Predstavniki vseh treh ministrstev in Dravskih elektrarn Maribor so na današnjem srečanju podpisali tudi Pismo o nameri glede krepitve sodelovanja na področju prenosa znanj in iskanja sinergijskih infrastrukturnih učinkov med javnim sektorjem in gospodarstvom ter ga sklenili z ogledom Centra vodenja Dravskih elektrarn Maribor.