Elektro Celje, distributer električne energije, ki se uvršča na tretje mesto po velikosti in pokriva območje treh osrednjih slovenskih regij (Savinjska, Koroška, spodnje Posavska) obeležuje v letošnjem letu 100 let delovanja. Od ustanovitve Mestne elektrarne Celje v letu 1913, pa do danes je podjetje uspelo vzpostaviti omrežje, ki odjemalcem električne energije v regiji omogoča nemoten dostop do tega, v današnjih časih samoumevnega, energenta.
Skrb za notranje odnose, za delavca sočloveka je v ospredju naše pozornosti. Tudi v bodoče bomo dajali poudarek razvoju kadrov in prenosu znanja ter izkušenj na mlajše generacije, ker brez tega ne bomo mogli obvladovati pametnih omrežij. Naše podjetje bo tudi v prihodnje temeljilo na soodgovornem in varnem delu, vrednoti ki ju v podjetju najbolj cenimo. Na osnovi dolgoletnih izkušenj lahko potrdim, da viri, s katerimi razpolaga družba Elektro Celje mirno in z optimizmom zremo v prihodnost.
To so misli predsednika uprave Elektra Celje Radeta Kneževiča, ki jih je izrekel na praznovanju 100 letnice podjetja v četrtek 23. maja 2013 v Kongresnem centru Thermane Laško, kjer so predstavili dosežke preteklega obdobja in vizijo prihodnosti. Odlična predstava, ki jo je vodil kabaretist in konferansje Jure Ivanušič ob sodelovanju Celjskega godalnega orkestra, je gotovo zadovoljila približno 250 gostov.
Oglejte si fotogalerijo
Skupina Elektra Celje je del uspešne zgodbe
Elektro Celje (EC) je podjetje z več kot 630 sodelavci in oskrbuje območje velikosti 4.345,00 km2 ter letno oskrbi več kot 168.000 odjemalcev, s skoraj 2,0 mio MW urami električne energije. Kot je v svojem slavnostnem nagovoru povedal Rade Kneževič, se je v zadnjih sto letih razvilo več tehnoloških dosežkov brez katere si današnje generacije ne bi znale predstavljati življenja, med njimi pa je elektrika ena od najpomembnejših, saj je gonilo skoraj vsega kar poganja. Skupina Elektra Celje je del te zgodbe. Gradile so jo generacije, ki so se večinoma trajno zavezale branži, vodile pa so jo mnoge znane osebnosti, ki so jim bili v marsičem zgled.
Kneževič je razdelil zgodovino družbe na štiri obdobja: na gradnjo primarnih proizvodnih virov, izgradnjo osnovnih daljnovodov in mestnih omrežij, elektrifikacijo širših regij in podeželja, ter razvoj omrežja, ki je kulminiral v t.i. pametna omrežja. Osnovno poslanstvo družbe je bila vseskozi zanesljiva in učinkovita oskrba odjemalcev z električno energijo. Po mnenju Kneževiča, tudi danes, ko smo v recesiji, na področju energetike ne smemo počivati, saj bomo iz krize izšli le če bodo zagotovljeni viri in kvalitetna infrastruktura.
Evropa nam je zastavila visoke cilje, je poudaril Kneževič, ki jih poskušajo v EC izpolniti. Pred distributerji je velika naloga, in sicer zamenjati vse števce do leta 2022. V družbi so bili že uspešni, od 168.000 so jih uspeli zamenjati že 85.000, daljinsko pa odčitavajo že 45.000 števcev.
»Specifika našega podjetja je nizka fluktuacija in visoko izražena pripadnost firmi. To je temelj odzivnosti ko moramo mobilizirati skupine in odpravljati posledice havarij. S tem v preteklosti nismo imeli nikoli težav. Na pragu novega stoletja si želimo, da bi še naprej uspešno opravljali naše poslanstvo, želimo si še naprej prepoznavnosti kot družba, ki uspešno sodeluje z odjemalci, učinkovito skrbi za omrežje in aktivno sodeluje s širšo družbeno skupnostjo,« je sklenil Kneževič.
Celje eno prvih mest, ki se je odločilo za distribucijo
Tudi prof. dr. Maks Babuder se je v svojem slavnostnem govoru ozrl na začetke stoletne poti Elektra Celje. Kot je povedal, smo bili Slovenci že ob začetkih uvajanja električnih naprav napredni, saj se je začela elektrifikacija na območju Elektra Celje uvajati že le nekaj let po odkritjih v ZDA, in to predvsem na področju industrije, premogovništva, turizma, gozdarstva in lesne industrije. Elektriko je dobavljala tovarna Westen, ki je uporabljala predvsem potencial vode, energija pa je bila porabljena v neposredni bližini, zato še ne moremo govoriti o omrežju. Med ljudi je prišlo spoznanje, da je elektrika koristna, Celje pa je bilo med mesti edinstveno, ker se je že na začetku odločilo za distribucijo. Mestna občina je tako sklenila pogodbo s tovarno Westen, ki je zgradilo visokonapetostno omrežje 5,25 kV, in sicer kabelsko. Zgradili so tudi sedem kabelskih postaj in nizkonapetostno omrežje. Vse to se je dogajalo pred 1. sv vojno. Šlo je torej za poslovni odnos med meščani in proizvajalci, že takrat pa so se začeli problemi s pridobivanjem služnosti, ki so kasneje kulminirali v celo paleto zadev kot je varstvo okolja, vpliv elektro energetskega sistema na okolje, ki ga poskušamo zmanjšati.
Dr. Babuder je povedal, da je Elektro Celje v sto letih doživela vrsto sprememb, tudi družbenih, izpostavil je bistvene: obseg porabe se je neprestano večal, tehnološki napredek delovnih naprav in sredstev ter rast kadrovskega potenciala in znanja, zlasti proti koncu 50. let ko se je začela graditev transformatorskih postaj in omrežja napetosti 110 kV, uporaba sodobnih sistemov krmiljenja zaščite in signalizacije, le procesnega vodenja še ni bilo takrat. 110/20 kV je bila takrat standardna napetost, oprema pa ni bila najboljše kakovosti, pogosto so nastajale napake, zlasti na stikalni opremi kablih, odvodnikih … Elektro Celje je že takrat dobavljalo kvalitetno električno energijo, napredek pa so prinesle izkušnje, npr.: določitev standardnih sosednjih razredov nazivnih napetosti 110 in 20 kV, vgraditev večjega števila transformatorskih postaj, uporaba polivinilskih in polietilenskih kablov, samonosnega kabelskega snopa v NN omrežju, začela se je tipizacija priključkov industrijske opreme, uporaba naprav za višje tarife, uvajanje novih sekundarnih statičnih sistemov, prenopetostna zaščita, priprava in uveljavljanje tehniških predpisov ter normativov in standardov za opremo v distribuciji. Lahko rečemo, da so sitem so gradili ljudje z bogatim znanjem, je menil dr. Babuder.
Razpršenost OVE – velik problem za distribucijska podjetja
Po besedah dr. Babudra je pomemben dosežek Elektra Celje informatizacija, gradnja centra daljinskega vodenja, kar je poskus izboljšanja zanesljivosti napajanja odjemalcev, obenem pa je zmanjšalo potrebno delo monterjev na terenu in ga poenostavilo, s tem so prišli do boljše analize delovanja distribucijskega elektro energetskega sistema in seveda večje zadovoljstvo uporabnikov.
Ob koncu svojega nagovora se je dr. Babuder ustavil še ob ciljih, ki si jih je EU postavila do 2020 in prinašajo velike zaveze ter ekonomske obremenitve, prinesli pa so tudi tehnične izzive. Največji problem za distribucijska podjetja je velika razpršenost OVE, ki so vsi vezani na distribucijsko omrežje. Prenovo so poimenovali z angleškim izrazom »smart grid platform«. Uveljavljanje te paradigme po besedah Babudra predstavlja tretji veliki investicijski cikel elektroenergetskega sistema, to pomeni informatizacijo, s čimer omogočamo zajetje množice podatkov iz vseh merilnih mest skoraj v realnem času, te pa analiziramo in uporabimo prave algoritme za uporabo v praksi. »Pametno omrežje je po definiciji elektroenergetsko omrežje, ki lahko stroškovno učinkovito vključuje vse proizvodne vire, odjemalce in tiste, ki so oboje. Uveljavil se je izraz prosumers, to so producers in consumers obenem,« je poudaril Babuder.
V Elektru Celje so se aktivno odzvali na pobude za uvajanja pametnih omrežij, saj imajo danes največji relativni delež naprednih števcev. Letošnjega aprila je bil končan operativni načrt nacionalni demonstracijski projekt pametnih omrežij, kjer so opredeljene vloge podjetij pri razvoju in preoblikovanju obstoječega omrežja v pametna. Po mnenju dr. Babudra je ključen sistemski pristop. Na voljo je množica rešitev in tehnologij, vendar je treba pristopiti koordinirano in stopiti skupaj. Posodobiti je treba koncepte načrtovanja in obratovanja, pri čemer bomo v prihodnje veliko gradili pod zemljo, več bomo kablirali, zato pa potrebujemo tudi sodobne predpise in standarde.
Babuder se je ob tem dotaknil tudi strokovne terminologije in je mnenja, bi so vsi prevodi v slovenski jezik iluzija. Veliko idej se rojeva in ogromno dokumentov vsako leto nastaja v okviru mednarodne elektrotehniške komisije in organizacije standardizacijo, kar bi težko vse poslovenili. Pravila igre se bodo po besedah Babudra spremenila, prav tako zakoni, poleg energetskega gotovo še zakon o graditvi objektov. Ob koncu je opozoril še na to, da našega sistema ne moremo tako optimirati kot npr. v Kanadi ali Braziliji, saj bi nekritična uporaba zgledov lahko prinesla slabe rezultate.
Trgovina je po mnenju Babudra le en element celotnega sistema, pri čemer bi morala imeti delitev na tržni in omrežni del ob transformaciji za posledico združitev vseh strokovnih potencialov, ki jih imamo. Sinergični učinek je pomembno in zagotovilo, da bomo te naloge uspešno rešili. »Zanesljivost je tako kot dihanje. Brez elektrike se vse ustavi,« je zaključil dr. Babuder.
Obeta se nov energetski zakon
Z izčlenitvijo dela družbe, ki skrbi za prodajo se je začelo novo obdobje. Trg električne energije je odprt, kupci lahko izbirajo med mnogimi ponudniki. »Prehod na tržno obdobje je bil za podjetje velik šok, saj odhodov kupcev nismo bili vajeni. Po kratkem prilagajanju, dosegamo stabilno rast, dokazali pa smo tudi, da je zaupanje kupcev v blagovno znamko Elektro Celje visoko. Naučili smo se postavljati zahteve in potrebe kupca na prvo mesto in to bo izhodišče za vse naše aktivnosti v bodoče. Želimo se razvijati in postati dobavitelj vseh energentov za dom. Električni energiji smo že dodali lesno biomaso, v letošnjem letu načrtujemo še zemeljski plin in kurilno olje,« je načrte razgrnil mag. Mitja Terče, direktor hčerinske družbe - Elektro Celje Energija, ki se ukvarja s prodajo električne energije in drugih energentov.
Svoje misli in pozdrave obletnici je ob koncu podal tudi Julijan Fortunat, generalni direktor Direktorata za energijo. V svojem nagovoru se je posvetil predvsem aktualnim dogajanjem v zvezi s pripravo novega energetskega zakona. Kot je povedal, je nov zakon izrednega pomena z dveh vidikov, da dolgoročno uredimo razmerja med deležniki in postavimo pravila igre v elektroenergetskem sistemu, drugi faktor pa je grožnja evropske komisije ker v pravni red nismo uvedli t. i. tretjega energetskega svežnja. Fortunat je prepričan, da jim bo s sodelavci in energetsko stroko zakon uspelo čim prej pripraviti in poslati v odločanje. Ob koncu je opozoril, da je ob menjavah vlade prišlo do zastojev pri dajanju soglasij pri kreditiranju, kar pa bodo prav tako rešili v najkrajšem možnem času, saj se po njegovem mnenju premalo zavedamo dejstva, da imajo investicije distributerjev pomembne učinke tudi na narodno gospodarstvo.
Podjetje je ob prazniku izdalo tudi monografijo, kjer so kronološko zabeleženi dogodki preteklega stoletnega obdobja in z njim povezana dogajanja v podjetju. Kot družbeno odgovorno, družini prijazno podjetje, je Elektro Celje z denarno donacijo v višini 2.500 evrov omogočilo boljše delovanje in oskrbo bolnišnicam v Slovenj Gradcu, Celju in Brežicah.
Vladimir Habjan