Dne 16. 11. 2017 se je v Sloveniji končala dvotedenska pregledovalna misija za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče EPREV (Emergency Preparedness REView). Misija je v minulih dveh tednih svojega bivanja v Sloveniji temeljito proučila celoten sistem pripravljenosti na jedrsko in radiološko nesrečo. Na zaključnem sestanku, kjer je misija predstavila svoje ugotovitve, je ministrica za okolje Irena Majcen poudarila zavezanost Republike Slovenije glede nadaljnjega sodelovanja vseh organizacij in izboljševanja pripravljenosti na tem področju. Tudi namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel je poudaril pomen misije in njenih ugotovitev za nadaljnjo krepitev sistema pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče pri nas. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar je poudaril, da nam je misija postavila ogledalo glede naše trenutne pripravljenosti, sami pa moramo sedaj na podlagi ugotovitev misije pripraviti Akcijski načrt, s katerim bomo ugotovljene pomanjkljivosti izboljšali ter na ta način pripravljenost celotnega sistema dvignili na višjo raven. Poročilo, ki so ga pripravili člani misije EPREV, vključuje predloge in priporočila za izboljšanje sistema pripravljenosti na jedrske ali radiološke dogodke, ki temeljijo na standardih Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ter dobrih praksah, ugotovljenih v drugih državah članicah MAAE. Določene izboljšave sistema se pri nas že izvajajo, za izvajanje drugih pa bo morala Vlada RS sprejeti akcijski načrt.
Misija EPREV je v osnutku poročila pohvalila Vlado RS, ki veliko sredstev namenja sistemu pripravljenosti na vseh ravneh. Ugotovila je, da je večina organizacij, vključenih v sistem odziva na jedrsko ali radiološko nesrečo, razvila načrte za odziv z opredelitvijo nalog in odgovornosti, v mnogih primerih pa so bili ti načrti tudi preizkušeni preko različnih usposabljanj in vaj, zlasti za primer nesreče v jedrski elektrarni.
Misija EPREV je opozorila tudi na nekatera področja, ki bi jih bilo možno izboljšati, pri čemer je zlasti poudarila pomen koordinacije področja pripravljenosti. Priporočili so krepitev obstoječega koordinacijskega telesa in sistema, ob tem pa poudarili, da bi morala biti njegova prvenstvena naloga dokončanje že začetega revidiranja Državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, s katerim bi v naš pravni red v celoti prenesli priporočila MAAE na tem področju. Kot ena pomembnejših ugotovitev je bila izpostavljena potreba po razvoju celovite strategije monitoringa v vseh fazah med in po morebitni jedrski nesreči, prav tako pa tudi drugih podrobnejših postopkov glede ukrepanja v kasnejših fazah po nesreči. Misija je ugotovila, da država redno vadi svojo pripravljenost na nesreče v jedrski elektrarni, predlagala pa je redne vaje tudi za druge morebitne radiološke nesreče.
Misija je v svojem poročilu prepoznala in izpostavila tudi nekaj dobrih praks, med katere sodi GIS sistem Regijskih centrov za obveščanje, ki omogoča pravočasno opozarjanje interventnih ekip na možnost prisotnosti nevarnih virov v primeru intervencije, medresorski komunikacijski sistem za tovrstne nesreče MKSID in priprava na samo misijo - lani izvedena samoocena Slovenije oz. simulacija misije EPREV. Tekom misije so opazili tudi odlično sodelovanje med vsemi vpletenimi organizacijami.
Poročilo bo osnova za pripravo akcijskega načrta, s katerim bomo v Sloveniji na državni ravni implementirali prejete predloge in priporočila mednarodne agencije, po izvedeni nadgradnji sistema pa bo Republika Slovenija povabila MAAE na t. i. Follow-up misijo, ki bo preverila izvedene ukrepe.