Danes je potekala zaključna prireditev natečaja Borzen za študente 016 s podelitvijo nagrad najboljšim trem nalogam.
Strokovna komisija je pri izbiri najboljših nalog upoštevala tri ključne kriterije, in sicer celovitost rešitve, praktično uporabnost in izvirnost. Tretjo nagrado v višini 300 evrov je prejel Klement Kralj z Univerze za aplikativne znanosti iz avstrijske Koroške, drugo v višini 700 evrov Ajda Kafol Stojanović z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, prvo nagrado v višini tisoč evrov pa Jernej Knežič z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Poleg tega je komisija podelila še tri nagrade za najbolj perspektivne raziskovalne naloge. Priznanja so prejeli Andraž Kovačič z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Nina Kranjec z iste fakultete ter Andraž Najžar z mariborske fakultete za strojništvo.
Borzen je nagradni natečaj za študente letos razpisal že drugič, ta pa je bil tokrat usmerjen na problematiko vetrne energijo in/ali lesne biomase za proizvodnjo energije v Sloveniji. Natečaj predstavlja del njihovih aktivnosti v sklopu ozaveščanja javnosti o učinkoviti rabi energije ( URE) in informiranja o obnovljivih virih energije (OVE).
Z nagradnim natečajem želi Borzen spojiti pomemben znanstveno-raziskovalni potencial in aktualne probleme oziroma dileme OVE in URE. Hkrati spodbujajo še večje zavedanje študentov o pomembnosti OVE kot ključnih virov trajnostne energetske prihodnosti in z dvigom ravni ozaveščenosti o tej temi mladim dati možnost aktivnega soustvarjanja naše trajnostne prihodnosti.
Kot je ob začetku poudaril direktor Borzena dr. Karlo Peršolja, je vesel, da natečaj postaja prepoznaven in odziv tako dober, saj so dobili kar 60 prijav. To je družbi spodbuda, da bodo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali. Današnje izzive trajnostne energetike in prihodnosti je treba reševati s svežim pristopom, zato dajejo glas mladim, da z njihovo vizijo poskušajo zaznati smer reševanja energetske prihodnosti. Z razpisom želijo vzpostaviti most med znanstveno-raziskovalnim potencialom študentov in aktualnimi dilemami s področja OVE in URE. Z različnimi interdisciplinarnimi pristopi študentov in njihovimi raziskovalnimi nalogami so zadovoljni, saj kažejo, da se mladi zavedajo pomembnosti energetske prihodnosti. Vse bolj so seznanjeni s konkretnimi izzivi trajnostne energije in se želijo s temi izzivi soočati. Potrebujejo pa, da jim damo priložnost, da se njihov glas sliši, je še dejal dr. Karlo Peršolja.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je izrazil zadovoljstvo, da se študenti najdejo v aktualnih temah naše trajnostne energetske prihodnosti. Izraba OVE ima veliko pozitivnih strani, obstajajo pa tudi določene omejitve in pasti, na katere je treba biti pozoren. Ministrstvo se trudi vzpostaviti pravni okvir, da bi se OVE izkoriščali na trajnostni način. Kot je izpostavil, je Evropska komisija te dni objavila paket predlogov za spremembo podnebno-energetske zakonodaje oziroma zimski sveženj, ki bo podlaga za bolj usklajeno doseganje ciljev v obdobju do leta 2030. Verjetno bo v pogajanjih v fazi obravnave teh predlogov, gre za sveženj osmih zakonodajnih aktov, še precej govora, ali so ti pravi. Kot je poudaril, so na ministrstvu v zadnjem obdobju veliko truda namenili sprejemu nove uredbe o podpori električni energiji iz OVE in SPTE, s katero se strinja tudi Evropska komisija. Tako bo, po njegovih napovedih, Agencija za energijo še ta teden lahko objavila razpis za pridobitev sredstev iz te sheme. S tem bodo znova lahko spodbudili vlaganja v elektrarne na OVE, ki so v letu 2014 zastale. V novi finančni perspektivi 2014 – 2020 ima Slovenija na voljo še 26 milijonov evrov za spodbujanje OVE. Prvi razpis je bil namenjen za daljinsko ogrevanje na OVE, ki vključuje tudi SPTE. V letu 2017 pa se pripravlja objava razpisa za sofinanciranje izgradnje novih manjših objektov za proizvodnjo električne energije iz vetrnih in hidroelektrarn. Kot je poudaril na koncu, so lani uspeli vetrne elektrarne z močjo do 1 MW uvrstiti med enostavne objekte, za katere za njihovo umeščanje v prostor ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Nemogoče je vedno mogoče
V nadaljevanju je dr. Miha Troha iz podjetja COMCOM premierno izpostavil sodobne izzive vetrnih elektrarn in pregled enega izmed dejavnikov tveganja pri financiranju le-teh, ki postaja z večanjem deleža vetrne energije vse bolj izrazit in lahko v prihodnosti resno zamaje finančno stabilnost že obstoječih investicij na tem področju. Kot kažejo modeli, ki jih je predstavil, se zaradi vetrne energije cena električne energije zniža in obratno. Torej, ko vetra ni ali ga je malo, se cena električne energije zviša. Ravno takšni modeli pa so pomembni za načrtovanje investicij v vetrne elektrarne, saj so te dolgoročne, zato morajo investitorji imeti predstavo, kdaj bi se jim investicija povrnila. Njegov nasvet iz primera tovrstnih investicij v Veliki Britaniji potencialnim investitorjem pa je bil, da naj bodo vetrnice postavljene na različnih lokacijah, in, da je treba začeti razmišljati o shranjevanju vetrne energije, saj to spreminja povpraševanje po električni energiji.
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo na temo izzivov biomase, vetra in mladih za prihodnost. Pogovor se je vrtel okrog težav, s katerimi se investitorji srečujejo pri postavitvi vetrne elektrarne v Sloveniji. Tako pri umeščanju v prostor kot pri birokratskih postopkih. Prav tako pomembno je tudi vprašanje subvencij za tovrstne investicije, ali bodo ostale tudi v prihodnje in v kakšni obliki. Prav iz tega namreč izhaja ekonomska upravičenost investicije. Vsi pa so bili enotni, da je potrebno pri reševanju izzivov trajnosti v energetiki slišati glas mladih, spodbuditi njihov pogum za reševanje izven cone udobja, kot tudi podpreti interdisciplinarne pristope, ki vodijo do novih rešitev. Mladi vsekakor imajo prihodnost v energetiki, saj je motivacija tista, ki utira pot, do kot gremo in ne samo znanje o energetiki. Tudi zato svoje mesto v energetiki najde vse več mladih drugih študijskih smeri.
Foto: Brane Janjić