Mladi so na forumu svoja znanja, mnenja in ideje med drugim delili tudi s Titi Habicht, mladinsko podnebno delegatko, ki bo zastopala glas mladih na Konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah 2024 (COP29) v Azerbajdžanu. Po uvodnih predstavitvah, ki sta jih podali glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek iz MOPE in dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Univerze v Ljubljani, je sledila dinamična in interaktivna razprava na petih tematskih omizjih, in sicer o znanju in veščinah mladih za energetsko-podnebni prehod, prihodnosti brez fosilnih goriv, podnebnih spremembah in civilni družbi, financah in skladu za odzivanje na izgubo in škodo ter o trojni planetarni krizi: klimatske spremembe, onesnaževanje in izguba biodiverzitete.
Omizje o pridobivanju znanja in veščin mladih za energetsko-podnebni prehod je vodila Urša Zlobec iz razvojne skupine društva ENLITE, kot strokovnjaki pa so ji razpravo z mladimi pomagali usmerjati mag. Ana Vučina Vršnak iz Energetske zbornice Slovenije, prof. dr. Urban Rudež s Fakultete za elektrotehniko in dr. Uroš Kerin z ELES-a. Podatkovno podporo omizju pa so zagotovil v Statističnem uradu Republike Slovenije.
Kako zagotoviti najboljše kadre za elektroenergetski prehod?
Med ključnimi temami razprave na kadrovskem omizju so bila vprašanja rastočega trga dela na energetskem področju in s tem povezane bitke za najboljše kadre v elektroenergetskem in povezanih sektorjih (npr. transport, digitalizacija). Dotaknili so se tudi vrednot mlade generacije, ki se v številnih pogledih razlikujejo od vrednot starejših generacij. Osrednji poudarek razprave pa je bil na pomenu interdisciplinarnosti oziroma pomenu povezovanja naravoslovno-tehniških in družboslovnih znanj, ki se ga mladi močjo zavedajo. Izrazili so željo po priložnostih za več interdisciplinarnega povezovanja že v času študija, ki bi ga lahko nato nadaljevali tudi na konkretnih projektih v praksi.
Kot je bilo slišati, si mladi želijo tudi več ozaveščanja o priložnostih v energetsko-podnebnem sektorju in poznejših kadrovskih možnostih, saj menijo, da so te priložnosti premalo prepoznane oziroma preslabo promovirane. Izpostavili so tudi pomen povezovanja formalnega in neformalnega izobraževanja ter potrebo po krepitvi šolskega sistema z več interdisciplinarnimi vsebinami o zelenem prehodu, ki pa se ne bi smelo začeti šele na fakulteti, ampak že prej, vsaj v osnovni šoli.
Zaključki in priporočila z omenjenega omizja bodo pripravljeni v kratkem, podprti pa bodo tudi z rezultati spletne raziskave med mladimi, ki so jo v društvu ENLITE zagnali prav na dan foruma, izvajali pa jo bodo predvidoma do srede novembra. Več informacij o raziskavi bo na voljo na družbenih omrežjih društva, predvsem na Instagramu @en_pismenost. Soorganizatorja drugega mladinskega podnebno-energetskega foruma sta bila z izvedbo letošnjega dogodka zadovoljna in bosta z aktivnostmi nadaljevala tudi v prihodnje. Mladinski forum tako postaja že tradicionalni dogodek, saj so energetsko-podnebni izzivi vse bolj aktualni tako s tehniško-tehnološkega kot tudi družbeno-ekonomskega vidika, zanimanje mladih za sodelovanje pa je veliko.