Model financiranja večnamenskega projekta HE na spodnji Savi

Financiranje projekta izgradnje HE na spodnji Savi je pogojeno z določili posebnega zakona (ZPKEPS-1) in Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save ter učinka zgrajenih HE na proračun RS v obdobju podeljene koncesije. Zaradi različnih tolmačenj in z namenom jasne predstavitve modela financiranja, v HESS pojasnjujejo celovito sliko razdelitve izgradnje med družbo HESS, kot investitorjem energetskega dela in RS, kot sofinancerjem infrastrukturnega dela. Projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi in spremljajoče infrastrukture je večnamenski projekt, ki se na podlagi posebnega zakona in koncesijske pogodbe deli na:

• energetski del, ki obsega izgradnjo HE in spremljajoče objekte ter ga financira družba HESS in
•  infrastrukturni del, ki ga sestavlja vodna, državna in lokalna infrastruktura ter ga financira Republika Slovenija, oziroma pooblaščenec Ministrstvo za okolje in prostor.

S koncesijsko pogodbo iz leta 2002 sta se oba partnerja, družba HESS in Republika Slovenija, zavezala, da bosta istočasno gradila vsak svoj del, saj je projekt nedeljivo povezan med seboj in HE ne morejo obratovati, če ni istočasno zgrajena protipoplavna zaščita, urejene ceste, kanalizacija ipd., saj se posegi na infrastrukturnem delu dogajajo v istem prostoru kot tudi gradnja energetskih objektov. Seveda je po drugi strani tudi izvedba infrastrukturnih ureditev neizvedljiva, če ni usklajena z umestitvijo HE v prostor.

Vlada RS je 4. 7. 2002 sprejela sklep št.: 329-00/2002-1, s katerim je naložila ministrstvu, pristojnemu za vode, da se v vodnem skladu sredstva zbrana iz naslova koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala vseh slovenskih rek namensko in prioritetno namenijo za financiranje nakupa zemljišč ter infrastrukturnih ureditev na spodnji Savi. Hkrati pa je prišlo do visokega dviga koncesnin in vodnih povračil za energetske družbe, ki zdaj tako vplačujejo večino sredstev v vodni sklad (podatki AJPES). Na tak način energetske družbe posredno gradijo infrastrukturo, saj se sredstva vodnega sklada uporabljajo izključno za gradnjo infrastrukture in ne za gradnjo hidroelektrarn. Trenutno se samo del vplačanih sredstev energetskih družb »vrača« v infrastrukturo na spodnji Savi, ostalo pa se uporablja v druge namene.

Vpliv HE na integralni proračun RS 

V HESS so naročili študijo oziroma analizo učinkov verige petih HE z vidika vpliva na integralni proračun RS, kjer so upoštevani finančni vidiki, koncesijske dajatve vodnih povračil, davščin, poplavne škode itd. V koncesijski dobi 50-ih let je ocenjen prihodek v državni proračun s strani HE preko 1,9 milijarde evrov. Ob tem velja omeniti, da bodo samo z novo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov državi omogočali doseči skupni cilj 25 % OVE v končni rabi energije do leta 2020.

Finančni učinki verige HE na proračun RS v 50 letih delovanja :

* Poplavna škoda je le deloma poravnana iz državnega proračuna

Predvidena vrednost celotnega projekta z energetskim in infrastrukturnim delom je 789 mio evrov brez DDV (vir: Predinvesticijska zasnova). Po preteku koncesijske dobe (50 let), vse HE preidejo v last Republike Slovenije. Tudi danes je Republika Slovenija posredno 100 odstotni lastnik družbe družbe HESS.

Brez izgradnje HE teh prihodkov v proračun RS ne bi bilo! (vh)