Pogovor z dr. Alenko Kolar, vodjo Službe ITK v Elektru Ljubljana
V družbi Elektro Ljubljana so se lotili prenove telekomunikacijskega omrežja, ki je bila v načrtu že leta 2014, a jih je zaustavil žled. Investicija je potekala v letošnjem letu in je že zaključena, v produkcijo pa bo prešla še letos.
Kot je povedala vodja Službe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (ITK) v Elektru Ljubljana dr. Alenka Kolar, ki se je ekipi kot vodja službe pridružila decembra 2014, največja zasluga za uspešno končano prenovo telekomunikacijskega omrežja velja ekipi sodelavcev, ki je postorila vse, kar je bilo treba, in tako omogočila, da bo prenovljeno omrežje zaživelo še letos. Kot poudarja, je res ona vodja službe, ki sestoji iz štirih oddelkov s skupaj 33 zaposlenimi, a vodja projekta prenove telekomunikacijskega omrežja je bil Matija Nastran, ki je pred tem izpeljal že projekt zamenjave sistema radijskih zvez in uvedel digitalni radijski sistem. Pri projektu prenove telekomunikacijskega omrežja Elektro Ljubljana je Matija Nastran operativno organiziral delo, sama pa je bila skrbnik projekta. Vnaprej je poskrbela, da je prenova potekala brez ovir. Misli, da je to tudi naloga vodje službe, še poudarja.
Kaj je vaše področje dela?
Kot vodja Službe ITK sem prisotna na kolegijih uprave, kjer lahko izmenjam osnovne informacije s sodelavci. V službi se namreč zavedamo, da smo v družbi samo podporna dejavnost sodelavcem. Tako pokrivamo mnoga področja: od polaganja optičnih kablov, upravljanja infrastrukture do poslovne analitike. Posebej je organiziran še storitveni center, ki je prva linija stika z uporabniki naših storitev.
O kakšni prenovi telekomunikacijskega omrežja govorimo in zakaj ste se v družbi odločili zanjo?
Že pred žledom in mojim prihodom v Elektro Ljubljana je bila v načrtu prenova telekomunikacijskega omrežja podjetja, saj je razvoj informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij v zadnjem obdobju bliskovit. Na začetku je prevladala ideja o konvergentnem omrežju. Se pravi, da bi vse, kar družba potrebuje, imeli na istem omrežju. Ker pa so se začeli pojavljati problemi kibernetske varnosti, smo se na osnovi izdelanega idejnega projekta, iz katerega so izhajale tri možne rešitve, odločili za projekt prenove dveh fizično ločenih omrežij. S tem smo ločili procesno omrežje od poslovnega. Popolnoma smo prenovili procesno omrežje in zamenjali tudi tehnologijo, staro že 12 let, ki je zaradi starosti niti ne moremo več vzdrževati. Tudi to je bil eden od razlogov za prenovo telekomunikacijskega omrežja. Ker se je pri odjemalcih na procesnem omrežju tehnologija v zadnjih letih tako razvila, stari sistemi teh sprememb niso več mogli prenašati. Od novega sistema pričakujemo, da bo zmogljivejši. Podatkov bo namreč čedalje več, vsi pa morajo zanesljivo priti v baze podatkov, kjer se jih lahko obdeluje. Poslovno omrežje smo dogradili, ker se nam je to zdelo najbolj racionalno. Hkrati smo prenovili tudi brezprekinitveno napajanje telekomunikacijskih omar. Sekundarna oprema danes po objektih zaseda veliko prostora, pa tudi veliko zmore, če jo seveda znamo izkoristiti.
Kako je potekala prenova?
Najprej smo izvedli idejni projekt in dobili tri možne rešitve. Odločili smo se za dve ločeni omrežji in šli v javni razpis. Ker je cel projekt, skupaj s prenovo brezprekinitvenega napajanja, ki je sodil zraven, vreden več kot dva milijona evrov, moram pohvaliti celotno ekipo, da smo razpis izpeljali brez pritožb. Ne na razpisno dokumentacijo, niti na izbor. Žalosti pa me, da smo na dveh sklopih imeli samo enega ponudnika, na največjem sklopu, ravno na procesni mreži, pa smo imeli tri ponudnike. Tako smo lahko hitro izbrali izvajalca in že konec leta 2015 začeli dobavljali opremo. Letos pa smo z lastnim kadrom opremo zelo pridno montirali po razdelilno-transformatorskih postajah in nadzorništvih. Naredili so vse, kar je bilo treba, in sedaj dajemo v produkcijo posamezne zveze. Seveda vsakič v dogovoru s centrom vodenja. S prenovo smo tako upravi kot distribucijskim enotam, nadzorništvom in več kot 50 razdelilno-transformatorskim postajam zagotovili boljšo poslovno mrežo. Dela je bilo zelo veliko. Na terenu sta hkrati delali najmanj dve ekipi. Na ta način so fantje zmontirali več kot po en objekt na dan in tako smo v enem letu zaključili s projektom.
Kakšne rešitve ste iskali?
Ker varnost postaja gonilo sprememb na IKT in ker vemo, da internet prodira v vse pore našega življenja, prihajajo tudi pametna omrežja, smo iskali rešitve, ki jih bomo lahko nadgrajevali. Ugotovili smo, da je to dobra odločitev, ker bomo morali tudi v prihodnosti varnostno nadgraditi procesno omrežje. Pričakujem, da bomo to storili že naslednje leto.
Kakšni izzivi vas čakajo v prihodnosti? Kateri je naslednji velik projekt?
Podjetji v skupini, Elektro Ljubljana in Elektro energija sta leta 2015 začeli s projektom uvedbe novega poslovnega sistema Microsoft AX Dynamics, toda proces obračuna in življenjskega cikla odjemalca za obe podjetji podpira leta 2014 uvedeni informacijski sistem eIS. Zaradi gradnje novega poslovnega sistema se v letu 2015 starega integriranega informacijskega sistema (IIS) ni več nadgrajevalo, razen v primeru zakonskih sprememb. Nasprotno pa se eIS nenehno nadgrajuje z novimi funkcionalnostmi (statistično vzorčenje, povezava z daljinskim odbiranjem števcev in drugo), hkrati pa se na njem še vedno odpravlja izzive, nastale pri razvoju sistema. V sklopu projekta uvedbe novega ERP smo na Elektru Ljubljana na začetku leta 2016 podpisali Funkcijsko specifikacijo, medtem ko smo na Elektro energiji projekt začasno ustavili. Na Elektru Ljubljana smo nadaljevali tudi gradnjo drugega stebra informacijske podpore, torej s projektom uvedbe obvladovanja sredstev IBM Maximo. Oba velika informacijska sistema bomo v prihodnosti integrirali in jima s pomočjo sodobne IT arhitekture priključili tudi informacijski sistem eIS. Taki sodobni informacijski sistemi bodo osnova za tako imenovan internet stvari, ki predstavlja nadaljevanje pametnih omrežij in obvladovanja velike količine podatkov.
Na sodobni poslovno-informacijski sistem ERP Dynamics AX in na sistem za pomoč uporabnikom Maximo pa bomo v družbi prešli s 1. januarjem prihodnje leto, kar bo za našo službo velika prelomnica. V prvem polletju pričakujem veliko dela, naporov in usmerjanja uporabnikov, saj se bodo nekateri procesi z novim sistemom popolnoma spremenili.
Glede na to, da vpeljujete nov sistem, verjetno trenutno potekajo številna izobraževanja zaposlenih?
Že lani smo izvedli več delavnic za uvedbo nove informacijske podpore, ki ji sproti prilagajamo tudi poslovne procese v družbi. Letos so potekala izobraževanja vseh zaposlenih o kibernetski varnosti. Seveda sproti še naprej potekajo izobraževanja zaposlenih o AX in Maximo. Izobraževanja je bilo res veliko, a če hočemo, da bosta sistema delovala, kot je treba, drugače ne gre. Vse zaposlene bomo o AX in Maximu izobraževali še sproti in tako odpravljali začetniške težave in napake. Zato nima smisla, da bi vse zaposlene popolnoma izobrazili že danes.
Kaj vam osebno pomeni delo na projektu prenove telekomunikacijskega omrežja in vpeljave sistemov AX in Maximo?
Pomeni mi velik izziv in ogromno adrenalina, saj za marsikoga popolnoma nov in sodoben sistem pomeni pravi šok. Jaz ERP prenavljam že tretjič v treh različnih podjetjih. In če kdo misli, da bi bilo čez eno leto lažje, se moti. Sedaj je tisti pravi trenutek, da to storimo in skočimo na nekaj novega. Čez eno leto ne bomo nič boljši. Tudi ko bo sistem enkrat zaživel, bo to nikoli končana zgodba, saj se sistem stalno prilagaja. Treba je izpostaviti, da imajo ljudje ob vpeljavi nečesa novega nerealna pričakovanja. Pričakujejo namreč, da bo vse takoj delovalo, kot je treba, ne da bi kaj posegali v sistem. A gre za živ sistem. Zame je vpeljava sistema AX ena od mnogih nalog. To ne sme biti samo projekt ITK, to je dejansko projekt podjetja in vesela sem, da nas vodstvo družbe pri njem podpira, saj je družba tista, ki potrebuje to rešitev. Elektro Ljubljana namreč upravlja z največjim distribucijskim omrežjem v Sloveniji in elektroenergetsko infrastrukturo zagotavlja na 6166 km² osrednjega dela Slovenije. To je 30,4 odstotka celotne površine Slovenije, preko katere napaja več kot 330 tisoč odjemalcev. Zato je zaradi potreb po obvladovanju lastnih tehnoloških in poslovnih procesov takšen sistem zagotovo potreben.