MOP objavil poročilo s posveta o prostorskem razvoju

Posvet, ki je ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor 13. decembra 2016 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, je potekal v sklopu  prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS).  

Na podlagi rezultatov predhodnih treh javnih posvetovanj o prenovi SPRS, zlasti osnutka ciljev prostorskega razvoja, ter prvega kroga delavnic poglobljene tematske obravnave izbranih vsebinskih področij, je bilo identificiranih 6 t. i. stičnih ali specifičnih območij Slovenije. To so: urbana središča, suburbanizirano podeželje, suburbanizirana obmejna območja, nižja obmejna območja, gorska obmejna območja in gorska območja v notranjosti.  

Predstavili tudi koncept zelene infrastrukture (ZI)  

Udeleženci posveta (75 deležnikov) so se dotaknili vrste aktualnih tem in med drugim so razpravljali tudi o zeleni infrastrukturi. Strinjali so se, da ZI zagotavlja številne funkcije, kot so ekološke, okoljske, klimatske, socialne, kulturne, strukturno-morfološke, gospodarske, da pa se njihova vloga razlikuje glede na raven: mednarodna, nacionalna, regionalna, lokalna, mestna.  

Ključna načela za vzpostavitev sistema zelene infrastrukture so heterogenost elementov in sistema v celoti, povezljivost med njimi ter multifunkcionalnost. Predstavljen je bil okviren koncept ZI na nacionalni ravni za Slovenijo, ki jo sestavljata dve glavni območji - Alpe in Dinaridi ter rečni koridorji Save, Drave, Mure in Soče, preko katerih se navezuje na ZI v širšem območju, s čemer izpolnjuje načelo povezljivosti.  

Na strukturo zelene infrastrukture na nacionalni ravni se navezujejo sistemi na drugih ravneh, regionalni, lokalni oziroma mestni. V okviru obravnav ZI so udeleženci k izvornim predlogom dodali dodatne predloge sestavnih delov ZI na posameznih ravneh, opredelili elemente ter označili pomembnejše funkcije ZI.  

Potreba po usklajevanju interesov in medsektorskem sodelovanju  

Posvet je v veliki meri potrdil potrebo po uvedbi prilagojenih ukrepov za doseganje ciljev SPRS 2050 po posameznih (razvojno) specifičnih območjih, ki se je pokazala že pri vsebinski obravnavi v okviru fokusnih tematskih skupin. Hkrati pa je izpostavil tudi potrebo po nadaljnji poglobljeni razpravi in obravnavi določenih vprašanj.  

Iz zaključkov razprave z različnih omizij  je mogoče izluščiti več skupnih poudarkov,  še zlasti potrebo po usklajevanju interesov med vsemi akterji in medsektorskem sodelovanju na najvišji ravni. Pri tem je bilo izpostavljeno, da se morajo potrebe po poseganju v nov prostor predhodno preveriti s pomočjo analiz stanja v prostoru, ki temeljijo na ustreznih podatkih. Poleg tega je bil kot ključen ukrep poudarjen pomen izobraževanja na vseh ravneh za izboljšanje ozaveščenosti o vprašanjih urejanja prostora strokovnjakov in širše javnosti. 

Na tem posvetu je bila izpostavljena tudi odsotnost aktivne prostorske, urbane in krajinske politike. Hkrati pa so velika pričakovanja položena v proces prenove prostorske zakonodaje, ki med ključnimi novostmi prinaša ponovno vzpostavitev prostorskega planiranja v povezavi z razvojnim načrtovanjem na regionalni ravni. (mj)  

Več o tem na www.mop.gov.si