Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da je podnebna politika medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje sektorje energetike, kmetijstva, gozdarstva in druge. Posledično je tako povezana s politikami več sektorjev, ki morajo stremeti k doseganju podnebnih ciljev, vendar to ni edini cilj. Hkrati morajo ostati konkurenčni in izpolnjevati svoje osnovne naloge, kot tudi ustvarjanje delovnih mest, bruto dodane vrednosti in zagotavljanje trajnostnih ter konkurenčnih virov. Odgovorna podnebna politika je torej bistveno več kot zgolj doseganje podnebnih ciljev, je tudi ohranjanje ostalih podsistemov družbe v razvojnem ciklu, da se razvijajo in dolgoročno preživijo. S tem pa sledimo vodilu nikogar pustiti zadaj oziroma ga prezreti.
Kot je dejal, moramo zato začeti uresničevati Evropski zeleni dogovor. Večletni finančni okvir bo skupaj z Instrumentom za okrevanje NextGenerationEU namenil vsaj 30-odstotni delež izdatkov za podnebne naložbe. Vsi odhodki bodo skladni s pariškim sporazumom, pri čemer bodo morali spoštovati tako imenovano načelo neškodljivosti. Ciljna uporaba teh sredstev bo spodbudila naložbe zasebnega sektorja. Pri tem je pomembno, da bodo pri doseganju nacionalnih ciljev držav članic upoštevane nacionalne okoliščine in različni izhodiščni položaji. Nobena država članica ali regija ne sme ostati sama v neenakem položaju.
Pri doseganju podnebne nevtralnosti morajo biti upoštevana energijska učinkovitost in zanesljivost oskrbe z energijo. Preprečiti moramo energetsko revščino - zagotoviti moramo pošten in socialno pravičen prehod na čisto energijo in na podnebno nevtralnost.
Minister je dejal, da bodo morali k uresničevanju ciljev podnebne politike maksimalne napore prispevati vsi sektorji. Zato ministrstvo v trem trenutku koordinira medsektorske aktivnosti. Pričakovano pa bomo imeli največje izzive na sektorju prometa. In sicer predvsem zaradi nekaterih posebnosti Slovenije. Med najpomembnejšima sta, da je Slovenija tranzitna država in, da imamo relativno poceni pogonska goriva. Kot je dodal minister mag. Andrej Vizjak, je pomembno orodje Sklad za podnebne spremembe. Na ministrstvu posodabljajo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij. Po besedah ministra, je njegov cilj, da v preostanku mandata, to je do vključno 2022, v celoti porabimo razpoložljiva sredstva. Projekti so vezani na vse resorje, tako na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev.
Slovenija bo vodila EU na najpomembnejših podnebnih pogajanjih po pariškem dogovoru, in sicer na naslednji podnebni konferenci novembra prihodnje leto v Glasgowu. Gre za znaten vsebinski, logistični in finančni zalogaj, ki se ga Slovenija zaveda in ga aktivno naslavlja. S potrjenim dogovorom glede najmanj 55-odstotnega znižanja emisij do leta 2030 ter potrditvijo nadgrajenega cilja na Svetu za okolje prihodnji teden bo tako lahko tudi EU pravočasno do konca leta Sekretariatu Konvencije ZN o spremembi podnebja sporočila nov, ambicioznejši cilj EU. S tem bo EU ohranila svojo vodilno vlogo ter še naprej vodila s svojim zgledom.
Slovenija aktivna na nacionalni in mednarodni ravni
Slovenija na nacionalni ravni pospešeno dela na strateškem načrtovanju doseganja neto ničelne stopnje emisij do leta 2050.
Minister mag. Andrej Vizjak je povedal, da smo v Sloveniji v fazi zaključevanja priprave Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050, ki vključuje vse sektorje. Strategijo bo vlada obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, državni zbor pa naj bi jo sprejel do poletja 2021.
Gre za dokument, s katerim želi Slovenija prispevati k skupnim naporom doseganja podnebne nevtralnosti na ravni EU kot tudi na mednarodni ravni v okviru pariškega sporazuma, in sicer tako, da si tudi sama zastavlja cilj, da bo do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije. V naslednjih 30. letih bo tako Slovenija zmanjšala izpuste za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšala ponore, pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in s tem prispevala k večji podnebni varnosti prebivalcev. Slovenija je v zadnjih petih letih trikrat povečala podnebno financiranje in še naprej ostaja zavezana k dogovoru z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in pariškega sporazuma.
Za mednarodno podnebno financiranje je Slovenija v letu 2019 skupno namenila dobrih 5,7 milijona evrov, kar predstavlja 33-odstotno povečanje glede na leto prej.
Slovenija se zaveda, da so za naslovitev problema podnebnih sprememb izrednega pomena tudi ukrepi na globalni ravni, zato svoja sredstva namenja tudi v Zeleni podnebni sklad ZN. Lani je za to namenila milijon evrov za obdobje prve popolnitve sklada, načrtuje pa vplačilo tudi ob naslednjem polnjenju, predvidoma čez štiri leta. Poleg tega vplačuje v sklad Svetovne banke in članarino že omenjene Okvirne konvencije. Slovenija je tudi donator mednarodne razvojne pomoči, predvsem na področju zahodnega Balkana, kjer za naslednja leta načrtuje sofinanciranje lokalnih eko skladov in drugih razvojnih projektov na področju podnebja.
Slovenija se pripravlja na razogljičenje preko prehoda na krožno gospodarstvo
Slovenija se v sodelovanju z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo in Skupnim raziskovalnim centrom iz Ispre pripravlja na izvedbo Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije s prehodom na krožno gospodarstvo. Projekt bo z vrsto konkretnih ukrepov in s spreminjanjem načina izvajanja obstoječih, postopno uvajal tudi sistemske spremembe za podporo zeleni tranziciji ob hkratnem zagotavljanju socialne blaginje in gospodarske konkurenčnosti.
Kot je dejal minister, je ob zasledovanju cilja nižanja emisij v naslednjih desetih letih zelo realno in možno prestrukturirati večji del industrije v nizkoogljično industrijo ali celo industrijo brez izpustov. Projektov v slovenskem gospodarstvu, ki težijo k nižjim emisijam, je veliko. Hkrati je dolžnost vlade, da sprejme ukrepe, ki zasledujejo cilj brezogljičnosti. Ne nazadnje je bila pred mesecem dni podpisana koncesijska pogodba za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki predstavlja preizkušen obnovljivi vir.
Načrtovano je, da bo ta projekt povezal tudi vse deležnike na področju krožnega gospodarstva. Ob ciljni podpori, ki bo v okviru projekta namenjena verigam vrednosti z največjim krožnim potencialom, bo to za načrtovalce in izvajalce politik različnih resorjev (gospodarskega, izobraževalnega, raziskovalnega, infrastrukturnega, kmetijskega, okoljskega, zunanjih zadev in javne uprave ter financ) priložnost, da v sodelovanju z institucijami EU krepimo zavedanje, znanje in sposobnost uporabe načel krožnega gospodarstva za naslavljanje izzivov podnebnih sprememb in za načrtovanje razvoja, ki ne bo na račun čezmerne porabe primarnih virov in onesnaževanja okolja, je še poudaril mag. Andrej Vizjak.