MOP pripravlja Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo

Po sporočilu z Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je dvodnevni posvet priložnost za poenotenje mnenj, kako v novi strategiji opredeliti najboljše poti za implementacijo direktiv o odpadkih, o izrabljenih motornih vozilih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi EEO.  

Kot je med drugim povedala državna sekretarka mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za okolje in prostor  pripravlja Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo. K sodelovanju so bili povabljeni vsi ključni resorji ter v nadaljevanju tudi deležniki. Poseben sklop programa so tudi odpadki, kot primer krožnega gospodarstva. Poudarila je, da želimo razvijati ideje, kaj lahko naredimo z odpadki, odkrivati nove možnosti ter uporabljati odpadke kot vir.  

Na področju ravnanja z odpadki lahko pričakujemo vedno večje spodbude, a tudi pritiske za doseganje okoljskih ciljev. Nekaj premikov je že narejenih, npr. pri ločevanju odpadkov in reciklaži, več premikov pa bo potrebnih pri ukrepih za preprečevanja nastajanja odpadkov. MOP mora sprejeti Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja nastajanja odpadkov, v katerem mora opredelit ukrepe za  spodbujanje le teh.  

Na omenjenem posvetu je državna sekretarka vse prisotne povabila tako k sodelovanju in izmenjavi mnenj za dosego boljšega zakonodajnega okolja, kakor tudi k sodelovanju pri pripravah Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo.  

Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri  

V zadnjih letih sta učinkovita raba virov in nizkoogljična družba postali osrednji temi globalnih razprav o prehodu v zeleno gospodarstvo, katerega del je zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri. Prehod v krožno gospodarstvo predstavlja enega temeljnih razvojnih izzivov naše družbe, ki bo zaradi okoljskih in podnebnih vplivov, kot tudi zaradi gospodarskega potenciala, ki iz njega izhaja, v prihodnosti igral vedno pomembnejšo vlogo, zato prehod v krožno gospodarstvo ne more biti zgolj vizija, pač pa nuja.  

Z krožnim gospodarstvom se povezuje več konceptov, kot so zelena rast, zeleno gospodarstvo, industrijska simbioza, učinkovita raba virov in trajnostni razvoj. Z širšim ali ožjim fokusom pa so vsem v grobem skupni trije cilji: izboljševanje učinkovitosti rabe virov, zagotavljanje odpornosti ekosistemov in krepitev socialne enakosti.  

V »krožnem gospodarstvu« se nič ne zavrže  

Pojem »krožnega gospodarstva » v katerem se nič ne zavrže, je ključnega pomena pri prizadevanju za povečanje učinkovitosti rabe virov. Preprečevanje nastajanja ter ponovna uporaba ter recikliranje odpadkov omogočajo družbi pridobivanje snovi/materialov iz obstoječih že produciranih/proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se zmanjšuje s tem rabo energije in negativnih vplivov na okolje.  

Kot med drugim še poudarja MOP, so za prehod na zeleno strategijo ravnanja z odpadki potrebne spremembe celotnih oskrbovalnih verig, ki zajemajo celoten življenjski krog izdelkov vključno z zasnovo izdelkov in izbiro materiala in ne samo faze po prenehanju njihove uporabe. (mj)