Reka Drava je v Sloveniji energetsko praktično v celoti izkoriščena,
možnosti pa so še na njenih pritokih, npr. na Meži, Mislinji, Lobnici.
Tehnični direktor v Dravskih
elektrarnah Maribor Andrej Tumpej je
pojasnil, kakšne so še možnosti za izkoriščanje hidroenergetskega potenciala na
njihovem območju, predstavil pa je tudi aktualne hidroenergetske projekte DEM v
letu 2016.
Na reki obratuje osem velikih
hidroelektrarn. Prav tako obratujejo tudi tri male hidroelektrarne, ki na
jezovih v Melju in Markovcih energetsko izkoriščajo potencial vode, ki jo je
pri obeh kanalskih HE Zlatoličje in HE Formin potrebno, kot ekološki minimum,
prepuščati v strugo reke Drave.
Na objektih in brežinah njihovih
hidroelektrarn imajo zgrajene tudi štiri sončne elektrarne. Prav tako so DEM
solastnik mHE Ruše na potoku Lobnica, ki je pritok reke Drave. Na reki Muri
obratuje mHE Ceršak, ki je zaenkrat edina elektrarna na slovenskem delu reke,
medtem, ko jih v sosednji Avstriji na reki obratuje prek trideset.
Moč na pragu vseh velikih HE je
587 MW, skupna moč MHE je 3,8 MW, sončnih elektrarn pa 955 kW. Tako znaša
skupna moč elektrarn v lasti DEM okrog 592 MW.
DEM iščejo primerne lokacije za izgradnjo mHE
Glede na obstoječo izkoriščenost
na reki Dravi praktično ni več možnosti za nove objekte. Drugače pa je na
njenih pritokih, predvsem v njenem zgornjem toku, kjer je nekaj večjih
vodotokov, kot npr. Meža, Mislinja, Lobnica, Radoljna … V zadnjih letih so se v
DEM aktivno lotili iskanja primernih lokacij za izgradnjo mHE in ob povečanih
aktivnostih pridobili trinajst vodnih dovoljenj za energetsko izkoriščanje vode
na različnih pritokih.
Čeprav so to objekti manjših moči
in proizvodnje, so nekateri kljub temu primerni in zanimivi za uresničitev.
Glede na dejstvo, da je pri izgradnji in obratovanju potrebno upoštevati
zahtevne okoljevarstvene pogoje, ki pomembno vplivajo na višino investicije,
proizvodnjo in stroške tekom obratovanja, je potreben dodaten trud pri iskanju
racionalnih in ustreznih rešitev, da je uresničitev takšnih objektov tudi
ekonomsko upravičena.
V zadnjem obdobju je osnovna
težava pri investiranju v obnovljive vire energije v tem, da so cene na trgu
električne energije izredno nizke, sistem podpor za proizvajalce električne
energije v OVE pa zelo omejen, tako, da je zelo težko doseči ustrezno ekonomsko
donosnost projekta. Kljub temu, glede izgradnje v DEM ostajajo optimistični,
saj svojo prednost vidijo v možnosti angažiranja lastnega kadra v fazi
načrtovanja in izvedbe objektov.
Možnosti za izgradnjo HE na Muri
V Dravskih elektrarnah Maribor že
dalj časa tečejo aktivnosti na nekaterih večjih projektih. Po imenovanju za
koncesionarja na reki Muri (december 2005) je bil pripravljen Program
»Preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure«. Izdelane so bile različne
variante tehničnih rešitev, ter obravnavan vpliv hidroelektrarn na trajnost
območja iz vseh treh stebrov trajnosti.
Sklepna ugotovitev je, da je na
celotnem območju koncesije potrebno
koncepte hidroelektrarn, kot večnamenskih objektov, podrediti
občutljivosti okolja, varovanje okolja pa se pri načrtovanju in obratovanju
upošteva v največji meri. V celoti bo treba upoštevati omejitvene pogoje, ki
bodo izhajali iz okoljevarstvenega programa obravnavanega območja.
Priprava dokumentacije za HE Hrastje Mota
Glede HE Hrastje Mota je bila
pobuda za DPN na spletu objavljena 9. maja 2012. Izdelane so bile Idejne
rešitve ter dokument identifikacije investicijskega projekta. V Radencih je bil
6. junija 2012 izveden regijski posvet,
namenjen nosilcem urejanja prostora pred izdajo smernic.
Po prejetju smernic NUP je bila
izvedena analiza ter pričetek priprav na prostorsko konferenco. Izveden je bil
postopek definiranja obsega vsebin strokovnih podlag za Okoljsko poročilo
(scoping), kjer so bili potrjeni obsegi in vsebine tega dokumenta. Ta postopek
je trajal od septembra 2012 do aprila 2013.
V omenjenem primeru gre za
zahtevo direktiv EU, ki pa niso implementirane v našo zakonodajo. 16. maja 2013
je bil sprejet sklep o pričetku DPN na vladi RS, do oktobra 2013 pa so bile
izdelane in usklajene Projektne naloge za strokovne podlage za Okoljsko
poročilo in Študijo variant.
V letu 2014 so bile naročene
strokovne podlage in študija Variant, ter izdelane podrobne Idejne rešitve s
katerimi bodo določeni pogoji in omejitve za izvedbo HE Hrastje Mota. V letu
2015 so bile zaključene strokovne podlage za Okoljsko poročilo, letos pa bo
javna obravnava okoljskega poročila.
Predlog DEM o novi lokaciji za HE Ceršak
V projektu za energetsko izrabo
območja med MHE Ceršak in Sladki vrh kot nadomestnega objekta mHE Ceršak, so
bile že leta 2011 predstavljene idejne rešitve za novo HE Ceršak meddržavni
komisiji za reko Muro. Šele po zasedanju komisije v letu 2012 je prišlo do
premika na avstrijski strani in je bila izvedena obravnava predloga. V tem delu
sta zelo tesno povezana problema porušitve (delne sanacije jezu v Ceršaku) ter
predloga DEM o novi lokaciji HE.
DEM so na zadnjem zaslišanju pred
Avstrijskimi organi dosegle, da jim predložijo celovite predloge za rešitev
povezave jezu Ceršak in energetske izrabe do Sladkega vrha. Gre za preverjanje
možnosti energetske izrabe po variantah, ki so bile izdelane za to območje kot
nadomestni objekt mHE Ceršak.
Glede omenjenega projekta so
izdelane tehnične rešitve, ki zajemajo izhodišča umeščanja objekta HE v 5
variantah ter preliminarna ocena presoje sprejemljivosti različnih variant v
okolju za vsako državo posebej. Zaključki ocene kažejo, da so posamezne
variante HE sprejemljive v okolju. Zato lahko pričnejo s postopkom priprave
pobude na obeh straneh meje.
Izdelana je bila dokumentacija za
pobudo DPN v Sloveniji ter dokumentacija za prijavo priprave projekta v
Avstriji. Pri sosedih je bila dokumentacija po njihovem postopku predana v
mnenje. Celoten predlog bo obravnavan na meddržavni komisiji za Muro v letu
2016.
Izgradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak
Za projekt črpalne
hidroelektrarne na Dravi in daljnovodne povezave do RTP Maribor je zaključena
faza postopka umestitve objekta v prostor - državnega prostorskega načrta.
Vlada RS je 25. februarja 2011 objavila Uredbo o državnem prostorskem načrtu za
ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (Uradni list št. 12).
Za DPN je bil izdelan idejni
projekt (IDP), ki ga je izdelal IBE. Revizija IDP, ki jo je pripravil Lahmeyer,
je predlagala še proučitev variante izvedbe strojnice v kaverni. Kavernska
varianta strojnice je izdelana na nivoju IDP, z namenom potrditi tehnično -
ekonomsko najugodnejšo izvedbo na obravnavani lokaciji (jašek/kaverna).
V letu 2014 je bila izvedena
strokovna recenzija zaključkov raziskav, ki je z dopolnitvami potrdila
zaključke raziskav za vertikalni tlačni rov. Zaključki bodo izhodišče za
dopolnitev IDP v primeru nadaljevanja projekta v fazi celovite presoje vplivov
na okolje ter pridobitve Okoljevarstvenega soglasja, ki za ta projekt še ni
izveden. Intenziteta izvedbe tega projekta je zmanjšana zaradi trenutne cenovne
situacije na trgu električne energije.
Projekt vetrnih elektrarn regije Štajerske in Koroške
Omenjeni projekt je nastal z
namenom povečanja deleža električne energije pridobljene iz drugih obnovljivih
virov v DEM. Preveritve so bile izvedene nad Dravogradom, in sicer za projekt
VE Ojstrica, ter na novih lokacijah na Radeljskem prelazu in Primožu na
Pohorju. Ker pa na teh lokacijah, kot so pokazale ocene, ne obstajajo večje
možnosti za izkoriščanje vetrne energije, je za preveritev vetrnega potenciala
v pripravi nova lokacija na Konjiški gori.
Glede projekta vetrne elektrarne
Ojstrica so bile opravljene meritve hitrosti in smeri vetra, temperature,
zračnega tlaka, relativne vlažnosti na Ojstrici nad Dravogradom. Izdelana je
bila tudi ocena izmerjenih vrednosti, ki podaja oceno vetrnih zmogljivosti za
možnost pridobivanja električne energije. Izdelane so bile Idejne rešitve in
dokument identifikacije investijskega projekta, v pripravi pa je pobuda za
pričetek umeščanja v prostor.