Minister Samo Omerzel je včeraj predstavil ključne dosežke MzIP leta 2013 in prednostne naloge za leto 2014.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) je v minulem letu pospešeno izvajalo prednostne naloge s področij infrastrukture, prometa, energetike in prostora, je poudaril minister Samo Omerzel.
Izjemno intenzivno leto je bilo vsekakor na zakonodajnem področju, saj je v obdobju od marca 2013 pa do danes bilo sprejetih kar 9 zakonov, od katerih je še zlasti pomemben nov Energetski zakon. S področja dela MzIP je bilo sprejetih je tudi 36 uredb, ter 34 podzakonskih aktov.
Ministrstvo je skrbelo za kakovostno pripravo projektov za izvedbo v novi finančni perspektivi in za prijavo le-teh za sofinanciranje s sredstvi EU. Na vseh velikih projektih so sklenjene ključne izvajalske pogodbe in so v fazi izvedbe, dva manjša projekta pa sta v zaključni fazi oddaje del. Navedene aktivnosti so omogočile rekordno črpanje EU sredstev v letu 2013 (več kot 80 odstotna uresničitev).
Nov energetski zakon
Med ključnimi dosežki Direktorata za energetiko je minister Omerzel omenil pripravo in sprejem novega energetskega zakona (EZ-1), ki v slovenski pravni red prenaša deset direktiv EU in določa pravne ukrepe za izvrševanje šestih uredb EU. Poleg tega novi zakon upošteva tudi ugotovitve računskega sodišča glede prejšnjega zakona in odločbo ustavnega sodišča. Zakon je podlaga za pripravo prihodnje slovenske energetske politike, ki bo utemeljena v Energetskem konceptu Slovenije (EKS).
Sprememba rudarskega zakona
Novela zakona je bila pripravljena z namenom, da se zakon popravi in dopolni v delih, kjer ga zaradi napak, pomanjkljivosti ter neusklajenosti znotraj zakona in neusklajenosti z drugimi predpisi ni mogoče izvajati. S spremembo zakona so omogočili podaljšanje rudarskih pravic vsem koncesionarjem, ki so rudarsko pravico pridobili pred uveljavitvijo ZRud-1C, pa jim je ZRud-1B omogočal podaljšanje le do 31. decembra 2013. Dodatno je bila z zakonom izvedena implementacija Direktive EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju.
Dva javna razpisa za sofinanciranje
Zaključena sta bila dva javna razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb. Razpis vključuje sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, šeste razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prve prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb (LS2 in LS3).
Predmet sofinanciranja so bili projekti energetske sanacije obstoječih stavb osnovnih šol, vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti sicer energetsko učinkovita sanacija obstoječih stavb ali izvedeni ukrepi pri nadomestnih gradnjah (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava ali vgradnja oken).
Spremenjena uredba glede zagotavljanja podpor
Nova vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo spremenila sistem prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE, in sicer s ciljem razbremeniti slovensko industrijo z znižanjem cen električne energije za 10 odstotkov.
Tako je bila spremenjena Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije, s čimer je bilo slovensko gospodarstvo na letni ravni razbremenjeno za več kot 8 milijonov evrov in so se prispevki za podpiranje električne energije iz OVE in SPTE energetsko intenzivnim končnim odjemalcem priključenim na SN in VN omrežje znižali za 40 do 47 odstotkov.
Plinskega terminala v Žavljah ne bo
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropska komisija pri končni odločitvi glede Plinskega terminala v Žavljah upoštevala tudi pomisleke Republike Slovenije pri pripravi delegiranega akta s prednostnimi energetskimi projekti in na seznam ni uvrstila LNG terminala v Žavljah.
Kot je dejal minister Omerzel, so k omenjeni odločitvi zagotovo botrovali tehtno utemeljeni predlogi, pa tudi precejšnji napori, ki jih je Slovenija vložila v to, da bi našla sprejemljivo rešitev glede postavitve plinskega terminala v Severnem Jadranu. Evropska komisija na seznam tako ni uvrstila terminala v Žavljah, je pa jasno vključila v seznam tudi opombo, da bo lokacijo plinskega terminala v Severnem Jadranu določila Italija v dogovoru s Slovenijo. Sicer pa je minister v nadaljevanju na kratko predstavil tudi pomembnejše dosežke direktoratov za prostor, infrastrukturo in promet.
Prioritete ministrstva za infrastrukturo in prostor
Med prioritetami MzIP pa je minister Omerzel omenil Energetski koncept Slovenije, strateško zavezo za zagotavljanje trajnostne mobilnosti, pripravo Resolucije o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture ter celostno prenovo prostorske in gradbene zakonodaje in e-prostor. Poudaril je tudi, da bodo urgentno poskrbeli za čim hitrejšo in kakovostno odpravo posledic žledoloma na javni prometni in energetski infrastrukturi. Sicer pa je minister omenil prednostne naloge še na nekaterih drugih, že omenjenih področjih ministrstva. (mj)