Včerajšnje srečanje ministrov za energijo je bilo namenjeno obravnavi direktive o spodbujanju rabe energije OVE in direktive o energetski učinkovitosti iz podnebno-energetskega paketa Pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija objavila 14. julija. Spregovorili so tudi o vprašanjih, povezanih s skupnimi izzivi zaradi uvajanja množične e-mobilnosti ter o pereči temi naraščanja cen energentov, ki se bodo prej ali slej poznali tudi na položnicah končnih odjemalcev. Razprava energetskih ministrov je pokazala odločenost, da nadaljujejo s pogajanji in kolikor se da hitro dosežejo splošni pristop k uresničevanju tega zakonodajnega paketa.
Na novinarski konferenci po koncu sploh prvega tovrstnega srečanja obeh resorjev so o zaključkih spregovorili slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, komisarka za energijo Kadri Simson ter komisarka za promet Adine Vălean.
Kot je dejal Jernej Vrtovec, sta omenjena resorja ključna, če želimo uresničiti cilje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Glede svežnja Pripravljeni na 55 obstaja splošno soglasje, da so predlogi Evropske komisije pozitiven in prepotreben korak naprej k realizaciji odločitev o bolj ambicioznih ciljih EU do leta 2030. Ob tem je poudaril, da nas čaka še kar veliko dela pri pripravi podrobnejših določb zakonodajnih predlogov, ki so trenutno na mizi. Paket je zelo kompleksen in ima veliko medsebojnih interakcij. Države članice skupaj s komisijo potrebujejo še nekaj časa, da bodo bolje razumele, kako posamezni predlogi vplivajo na ostale. Ministri so se strinjali, da je enotnost tega paketa nujno potrebna in nedvomno bodo za prehod potrebne velike investicije in veliki finančni vložki. Ob tem minister Jernej Vrtovec opaža skrb nekaterih držav glede omejene fleksibilnosti pri izbiri ukrepov za doseganje skupnih ciljev, saj vidijo težave v različnih podciljih v različnih sektorjih, vsekakor pa se strinjajo, da je treba zagotoviti pravičen prehod v nizkoogljičnost.
Ministrice in ministri se v svojih razpravah niso mogli izogniti naraščajočim cenam energentov v EU. Kot je dejal minister Jernej Vrtovec, k rasti cen energentov, kakršnim smo priča, prispeva več dejavnikov, kot so vremenske razmere, dogajanje na svetovnih energetskih trgih in gospodarsko okrevanje po pandemiji. Kot je poudaril, je razumljivo, da se bo težko izogniti pritiskom na cene za končne uporabnike. Ker sta električna energija in zemeljski plin tržni dobrini, države članice EU posebnih vzvodov za reguliranje cen tržnega dela nimajo niti ne morejo imeti, se pa različno lotevajo blaženja posledic dviga cen v delu cene, ki je regulirana. Nekateri so pozvali k analizi vzrokov za dvig cen in podali predloge za omilitev teh vplivov. Po njegovem prepričanju bo v prihodnosti za omilitev vplivov med drugim treba z rabo domačih nizkoogljičnih virov zmanjševati uvozno odvisnost od fosilnih goriv. Prav tako bo treba z učinkovito rabo energije nasploh zmanjševati količino porabljene energije, kar bo pripomoglo k zmanjšanju stroškov za končnega uporabnika. Vzdrževati je treba robustnost in popolno integriranost notranjega energetskega trga, tako plinskega kot električnega, ki lahko z optimiziranim delovanjem zagotovo prepreči tržne anomalije. Prav tako morajo biti skladni vsi sektorji in panoge, saj bomo le tako cilje dosegli na stroškovno učinkovit in pravičen način, je še poudaril Jernej Vrtovec.
Energetski in prometni sektor morata iskati skupne cilje za dosego brezogljične mobilnosti
Sledilo je še skupno neformalno zasedanje ministrov in ministric za promet in energijo, kjer so razpravljali o skupnih izzivih prometnega in energetskega sektorja pri prehodu na množično e-mobilnost, ki sta neločljivo povezana. Vse države članice imajo ambiciozne načrte, tako na področju vzpostavljanja polnilne infrastrukture, kjer so potrebne res obsežne naložbe, kot pri večanju števila električnih vozil. Pri tem je treba skrbeti, da bodo energetska omrežja zagotavljala ustrezno podporo za oskrbo električnega voznega parka. Obenem bo treba zagotoviti zadostno proizvodnjo energije iz OVE, da bi lahko dosegli emisijske cilje iz zelenega dogovora. Razprava je pokazala, da je potrebno tesno medsektorsko povezovanje, sodelovanje med državami članicami EU in evropskimi institucijami, da bo prehod v brezogljično mobilnost čim bolj optimalen. Uvajati je treba uporabnikom prijazne rešitve, tako z vidika informiranja, praktičnosti uporabe polnilne infrastrukture, transparentnosti cen in načina plačevanja. Vse te rešitve pa morajo biti tudi digitalno podprte. Pri prehodu v brezogljično mobilnost pa moramo biti pozorni na ohranjanje konkurenčnosti evropske industrije in transportnega sektorja.
Razprava je pokazala, da sta sektorja pred pomembnim skupnim izzivom. Transportni in energetski sektor bosta morala z roko v roki najti in izvesti rešitve za podporo e-mobilnosti tako na nadzorni kot na tehnološki in izvedbeni ravni. Medsektorski pristop bo ključ do trajnostnega prehoda in optimizacije naložb tako v polnilno infrastrukturo kakor v energetska omrežja. S tem bomo omogočili vzdržen prehod v množično e-mobilnost. Države članice pa so poudarile tudi svoje posebnosti, ki jih bo treba v procesu ustrezno obravnavati. Gre zlasti za vprašanja redko poseljenih in perifernih območij, kjer tržni pristop ne bo privedel do ustreznih odgovorov.
Države članice so kot bistven izziv opozorile na zagotavljanje zadostne geografske pokritosti s polnilno infrastrukturo, kjer so potrebne obsežne naložbe. Treba bo kombinirati tako javna kot zasebna sredstva. Zlasti v prvi fazi, dokler še ne bo dovolj tržnega interesa, bodo javna in zlasti evropska sredstva, kot sta načrt za okrevanje in odpornost ter instrument za povezovanje Evrope, igrala ključno vlogo.
Komisarka za energijo Kadri Simson je poudarila, da pri zelenem prehodu vedno bolj pomembna postaja izmenjava znanj in izkušenj med državami članicami in iskanje najboljših skupnih rešitev. To se še najbolj pokaže pri iskanju ustreznih ukrepov pri tako obsežnem paketu, kot je Pripravljeni na 55, kjer smo si zadali strmo pot za dosego zastavljenih ciljev. Tako revidirana direktiva o OVE predlaga povečanje cilja EU na ravni deleža OVE na 40 odstotkov do leta 2030 in moramo doseči devetodstotno zmanjšanja porabe energije do leta 2030 v primerjavi z novim izhodiščem za leto 2020. Pri povečanju deleža OVE se še posebej posvečajo obnovljivim virom, pri katerih napredek do sedaj ni bil zadosten. Elektrifikacija prometa je eden od ključnih elementov za doseganje zastavljenega cilja.
Prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti predlaga višje in zavezujoče cilje na ravni EU za leto 2030, vsaka država članica pa bo k temu morala prispevati po svojih najboljših močeh, je poudarila Kadri Simson. Visoke cene energentov po celotni EU so prizadele vse države, ne glede na njihovo lego ali naravo energetskega trga. Dolgoročna rešitev je jasna - potrebujemo več OVE, ki so že v večini evropskih držav najcenejši vir energije, in izboljšanje energetske učinkovitosti, kar posledično pomeni tudi manjšo rabo energije, prav tako moramo čimprej zmanjšati uvozno odvisnost od fosilnih goriv. Kljub temu pa že danes obstaja nekaj orodij za kratkotrajne rešitve visokih cen energentov in komisija pri tem pomaga po svojih najboljših močeh. Hkrati pa poziva tudi druge države članice k dodatnim predlogom, ki pa morajo biti v skladu z evropsko energetsko politiko.
Komisarka za promet Adine Vălean je poudarila, da je promet zgodba o uspehu, saj je povečal povezanost gospodarstev in prebivalcev EU, vendar to vodi do njegovega povečevanja in s tem večanja emisij, kar pa ni v skladu z našimi zavezami. Vendar pa moramo imeti pri zmanjševanju obojega v mislih konkurenčnost in nadaljnje možnosti razvoja. V zvezi z e-mobilnostjo je povedala, da se je v tem trenutku zaradi pomanjkanja polnilne infrastrukture in ustreznih storitev še vedno težko po EU voziti z električnim vozilom. Vse to je treba upoštevati pri pripravi pravnega okvirja. Podatki kažejo, da se je število električnih vozil med letoma 2019 in 2021 več kot podvojilo, število priključnih hibridov pa več kot potrojilo. Kljub temu pa električna vozila predstavljajo manj kot odstotek vozil na naših cestah. Električna vozila morajo biti bolj dosegljiva, enostavnejša za uporabo in digitalno povezana z infrastrukturo v EU, ki je danes skoncentrirana le na nekaj držav. Poudarila je, da za izpolnjevanje cilja brezogljične mobilnosti in povečanja števila električnih vozil na naših cestah, potrebujemo velik zagon pri izgradnji polnilne infrastrukture in njeno sinhronizacijo z elektroenergetskim omrežjem, kar bo omogočilo gradnjo pametnih polnilnic. Zagotovila je, da bo komisija investicije v polnilno infrastrukturo s pomočjo različnih virov financiranja tudi denarno podprla. K uspehu pri izgradnji polnilne infrastrukture veliko prispeva zavzetost na nacionalni in lokalni ravni, potrebno je boljše načrtovanje, sodelovanje z zasebnimi investitorji ter vključevanje podeželskih območij, je še poudarila Adine Vălean.
Brez alternativne infrastrukture za vse prometne sektorje ne bo brezogljičnega prometa
Ministri, pristojni za promet, so današnji dan namenili obravnavi ključnih vidikov predloga Uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki je del zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55. Kot je dejal slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, gre za prvo razpravo o tej uredbi, za vlaganja v infrastrukturo pa bo bistven tudi zasebni sektor, vendar na začetku bistvenega napredka ne bo brez javnega financiranja. Za zasebno financiranje je treba zagotoviti jasne cilje ter stabilno in predvidljivo okolje. Na področju lahkih tovornih vozil je bilo narejenega že kar veliko, večji izziv pa bo trg težkih tovornih vozil, letalstva in pomorstva. Za doseganje emisijskih ciljev so potrebne preusmeritve naložb in velike strukturne spremembe. Potrebno bo usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem v trikotniku med proizvajalci vozil, proizvajalci energentov in investitorji v polnilno infrastrukturo. Prav tako je potrebno tudi čezmejno sodelovanje. S tem bomo lahko zagotovili celovito pokritost omrežij, zlasti na čezmejnih odsekih. Obenem je treba zagotoviti nemoteno izmenjavo informacij za uporabnike in interoperabilne plačilne sisteme. Zagotovil je, da bo slovensko predsedstvo nadaljevalo z obravnavo dosjeja v Svetu EU in si prizadevalo za čim večji napredek in možnost dogovora že na decembrskem zasedanju.
Komisarka za promet Adine Vălean je povedala, da države članice prepoznavajo pomen premika k alternativnim gorivom, saj bomo le tako lahko prešli na brezogljični promet. Tudi v bodoče lahko pričakujemo nadaljnjo rast električnih vozil in lahkih tovornih vozil, predvsem zaradi ciljev zmanjšanja emisij, zato mora biti infrastruktura na to pripravljena. Na tem temelji tudi obravnavana uredba. Kot so zapisali so potrebne hitre polnilnice po vsej EU, da bodo Evropejci imeli možnost svoj električni avto napolniti kjerkoli. Prav tako uredba prinaša predlog za postavitev polnilnic na vodik. Zagotoviti je treba popolno interoperabilnost in uporabniku prijazno uporabo infrastrukturo. Načini za to so skupna plačilna metoda, transparentnost cen in povezanost baz podatkov. Uredba obravnava tudi pomorski in letalski promet. V vseh prometnih sektorjih lahko pričakujemo visoke stroške vzpostavitve infrastrukture. Komisarka se je strinjala s slovenskim ministrom, da bo potreben tako javni kot tudi zasebni kapital za investicije. Denar za tovrstne investicije pa je na voljo tudi v različnih evropskih programih in razpisih.