Na dnevnem redu Sveta EU za okolje tudi zmanjševanje emisij

Ministri so razpravljali o predlogu spremembe direktive za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb (t.i. direktiva o trgovanju z emisijskimi kuponi – ETS) ter o predlogu direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (t.i. NEC direktiva). Tudi tokrat je bila na dnevnem redu točka o nadaljnjih aktivnostih po sprejetju Pariškega podnebnega sporazuma, saj so ministri sprejeli izjavo Sveta glede njegove ratifikacije, komisija pa je predstavila tudi osnutek sklepa Sveta o ratifikaciji v imenu EU, ki ga je objavila pred tednom dni.

Zasedanje se je začelo z razpravo o predlogu ETS direktive, ki jo je Komisija objavila lani, trenutno pa obravnava predloga poteka na delovnih skupinah. Ministri so se tako seznanili s stanjem pogajanj ter podali politične usmeritve za nadaljnje delo v času slovaškega predsedstva. Predlog predstavlja prvi korak pri uresničevanju cilja EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov do leta 2030, skladno s sklepom Evropskega sveta iz leta 2014.

Glavni elementi direktive, ki jih predlog spreminja, so linearni faktor zmanjšanja emisij, delež pravic, ki se prodajo na dražbi, določbe o brezplačni dodelitvi kuponov zaradi zagotavljanja konkurenčnosti podjetij ter podpora za inovacije. Pomembno je, da se ob stroškovno učinkovitemu zmanjšanju emisij hkrati zaščiti sektorje, ki so najbolj izpostavljeni uhajanju ogljika izven EU, kar je poudarila tudi slovenska ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Ob tem je dodala, da je predlog direktive ustrezen prvi korak tudi k izpolnjevanju ciljev Pariškega sporazuma.

Ministri so opravili tudi oceno stanja pogajanj z Evropskim parlamentom glede predloga direktive, ki določa cilje zmanjševanja emisij za nekatera onesnaževala zraka za obdobje do leta 2030 (t.i. NEC direktiva). Decembra je svet za okolje sprejel splošni pristop, s čemer so se pričela pogajanja z Evropskim parlamentom o navedeni direktivi. Prvotno je bilo mišljeno, da bo Svet potrdil sporazum, ki naj bi ga skupaj dosegla Evropski svet in parlament, vendar na srečanju, ki je potekal prejšnji teden, sporazum ni bil dosežen. Kot je na zasedanju poudarila nizozemska ministrica, potekajo intenzivni pogovori s Parlamentom za sprejetje sporazuma. V primeru, da ta ne bo dosežen, pa bo dosje predan slovaškemu predsedstvu.

Slovenija podpira sprejetje predloga direktive, ki določa cilje zmanjševanja emisij za nekatera onesnaževala do leta 2030 ob pogoju, da bodo cilji zanjo realni in dosegljivi. Kot je dejala ministrica Irena Majcen, je čimprejšnje sprejetje predlagane direktive pomembno zaradi vpliva onesnaženega zraka na zdravje, skupni cilj pa mora biti dovolj ambiciozen za zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi onesnaženega zraka. Vendar je pri tem tudi poudarila, da morajo biti cilji zmanjšanja emisij določenih onesnaževal zraka za države članice tudi izvedljivi in stroškovno učinkoviti.

V nadaljevanju so se ministri ponovno dotaknili potrebnih korakov po sprejetju Pariškega podnebnega sporazuma, zato so sprejeli skupno izjavo sveta, ki omogoča ratifikacijo Pariškega sporazuma na ravni EU in držav članic v najkrajšem možnem času, torej do datuma, ko bo sporazum pričel veljati. Izjava vsebuje tudi upoštevanje ustavnih in drugih določil držav članic za izvedbo postopka ratifikacije. Komisija je ob tej točki ministrom predstavila tudi predlog sklepa sveta o ratifikaciji pariškega sporazuma v imenu EU.

V skladu s podnebnim in energetskim okvirom 2030, ki so ga sprejeli voditelji EU oktobra 2014, namerava Komisija namreč v naslednjih mesecih predlagati cilje posameznih držav EU za zmanjšanje emisij v sektorjih, ki jih sistem trgovanja z emisijami ne zajema, kot so promet, kmetijstvo in stavbe. Komisija bo prav tako predlagala vključitev uporabe zemljišč in sporočilo o nizkoogljični mobilnosti v okvir 2030. Z načrtovanimi predlogi in spremembo sistema trgovanja z emisijami bo izpolnila še preostale zaveze EU v sklopu pariškega sporazuma.