Najbolj zanimiv del pregledovalnega sestanka so bile predstavitve ukrepov, ki so jih države izvedle za izboljšanje jedrske varnosti.
Na nedavnem 6. pregledovalnem sestanku na Dunaju, ki so se ga udeležili tudi sodelavci URSJV, so strokovnjaki namenili pozornost predvsem pregledu izboljšav jedrske varnosti glede na izkušnje po nesreči v Fukušimi leta 2011, so sporočili z URSJV.
Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) izvaja svoj akcijski plan za krepitev jedrske varnosti, ki so ga zasnovali konec leta 2011. V Evropi so bili opravljeni stresni testi, veliko držav pa je sprejelo svoje nacionalne programe za izboljšanje jedrske varnosti.
Program nadgradnje varnosti NEK
V Sloveniji smo po nesreči v Fukušimi sprejeli obsežen akcijski načrt posodobitev, ki bodo še izboljšale varnost NE Krško pred izrednimi naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji del tega načrta je Program nadgradnje varnosti NEK. V sklopu tega programa so, poleg dodatne mobilne opreme, ki je bila nabavljena kmalu po nesreči v Fukušimi, med remontom lansko jesen že vgradili dodaten sistem za filtrirano odzračevanje zadrževalnega hrama v primeru jedrske nesreče ter pasivni sistem za vezavo vodika v zadrževalnem hramu.
Med remontom leta 2018 pa je predvidena vgradnja dodatnih črpalk za varnostno vbrizgavanje, dodatnega vira vode za hlajenje sredice v izrednih razmerah in pomožne komandne sobe za upravljanje odziva v primeru najhujših težkih nesreč. Vse te dodatne izboljšave so oz. bodo projektirane za še višje potresne obremenitve. S temi ukrepi se bo NE Krško s svojo pripravljenostjo na izredne dogodke približala najsodobnejšim rešitvam v Evropi.
Ukrepi za izboljšanje jedrske varnosti
Po sporočilu URSJV so najbolj zanimiv del pregledovalnega sestanka bile predstavitve ukrepov, ki so jih države izvedle za izboljšanje jedrske varnosti na podlagi naukov po nesreči v Fukušimi. Po treh letih so se izkristalizirale naslednje poglavitne usmeritve, v katere gredo take izboljšave: izboljšanje zagotavljanja celovitosti zadrževalnega hrama med težko nesrečo z vgradnjo sistemov za filtrirano tlačno razbremenitev in sistemov za nadzor vodika v zadrževalnem hramu (že vgrajeno v NEK minulo jesen); zagotovitev dodatnih zalog vode za hlajenje v skrajnih primerih (v NEK do leta 2018); zagotovitev dodatnih črpalk za varnostno vbrizgavanje vode v reaktor v primeru težke nesreče (v NEK do leta 2018); zagotoviti možnost upravljanja objekta med težko nesrečo iz pomožne komandne sobe, zaščitene pred zunanjimi vplivi (v NEK do leta 2018); zagotovitev dodatnih virov električne energije za napajanje opreme med težko nesrečo (v NEK so vgradnjo dodatnega dizel generatorja začeli že pred nesrečo v Fukušimi in je medtem že delujoč); zagotoviti boljše ravnanje z izrabljenim gorivom (v NEK do leta 2018). (mj)
Več o tem na http://www.ursjv.gov.si