V petek 7. aprila 2017 se je končal dvotedenski 7. pregledovalni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti. Tovrstni sestanki potekajo vsake tri leta od leta 1999 in pomenijo udejanjanje Konvencije o jedrski varnosti, katere pogodbenice so vse države z jedrsko energijo, razen Irana, in več kot 40 nejedrskih držav. Prvi teden so države pogodbenice predstavile svoja nacionalna poročila, ki so jih druge pogodbenice kritično preučile. Za vsako državo so sprejeli glavne smernice, kje se morajo izboljšati, in obenem tudi pohvalili dobre prakse.
Direktor URSJV dr. Andrej Stritar je predstavil slovensko poročilo o jedrski varnosti od zadnjega pregledovalnega sestanka. Glavni poudarek je bilo izpolnjevanje po-fukušimskega programa posodobitev varnosti NE Krško. V tem poročevalskem obdobju so v NEK zaključili protipoplavno zaščito jedrskega dela elektrarne, naslednje leto bodo posodobili tehnični in operativni podporni center na lokaciji ter posodobili pomembno instrumentacijo. Med zadnjim remontom so vgradili novo parno črpalko pomožne napajalne vode in dokončali potrebne spremembe v NE Krško zaradi gradnje HE Brežice, katere akumulacijsko jezero bo segalo do jezu pri NEK. Omenjeno je bilo tudi uspešno odpravljeno puščanje goriva, do katerega je prišlo leta 2013. Na področju zakonodaje smo v Sloveniji v minulih treh letih sprejeli obnovljeno resolucijo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in jedrskim gorivom, leta 2015 nekoliko dopolnili Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, pravkar pa pripravljamo novega zaradi spremenjene evropske direktive.
Po predstavitvi poročila so Slovenijo pohvalili glede učinkovite analize in odprave vzrokov puščanja goriva leta 2013, proaktivnega odziva na novice o poneverbah v francoski kovnici Creusot, izdelave sporazuma za obveščanje NE Krško v primeru, če letalo zavije iz določenega koridorja, in še zlasti za učinkovito delovanje in mednarodno sodelovanje upravnega organa (URSJV) in ostalih v državi na področju jedrske varnosti, saj z razmeroma majhnim številom ljudi uspešno izpolnjuje vse mednarodno predvidene zahteve. Izpostavili pa so tudi izzive za Slovenijo za prihodnje obdobje: dokončanje programa nadgradnje varnosti NE Krško do leta 2021, gradnjo suhega skladišča izrabljenega goriva in gradnjo odlagališča za nizko- in srednje- radioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem ter harmonizacijo ukrepov s sosednjo Hrvaško za pripravljenost ob izrednem dogodku.
Drugi teden so na plenarnem zasedanju dokončali poročila za vse sodelujoče države. Posebni poročevalec je predstavil izvajanje Dunajske deklaracije, ki so jo sprejeli februarja 2015. Deklaracija se zavzema za visoke standarde pri gradnji novih jedrskih elektrarn in posodobitev obstoječih, da bi bile projektirane tako, da bi bila možnost nesreč čim manjša, če pa do njih pride, pa naj bi bile posledica najmanjše. Razlaga tega načela je spodbudila številne razprave. Omenjena je tudi v zaključnem poročilu pregledovalnega sestanka, kjer je usklajevanje besedila potekalo v posebnih sekcijah več dni.
Pregledovalni sestanek se je končal s sprejemom zbirnega poročila, v katerem je strnjeno opisano dogajanje na sestanku in poudarjene usmeritve za krepitev jedrske varnosti na posameznih področjih, kot npr. varnostne analize, ukrepi v sili, mednarodne misije, obratovalne izkušnje, izboljšave zahtev za projektiranje, pravni okvir, zagotavljanje ustreznih kadrov, ipd.
Konvencija o jedrski varnosti je bila sprejeta na Dunaju 17. junija 1994. Njen glavni cilj je zaveza pogodbenic, da bodo njihove jedrske elektrarne vzdrževale visoko raven jedrske varnosti. Konvencija določa merila, ki jih morajo pogodbenice spoštovati. Konvencija ima spodbujevalni namen, saj ne predvideva izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti in sankcij za njihovo neizvajanje, ampak temelji na skupnem interesu pogodbenic, da bi dosegle višji nivo jedrske varnosti.