Na energetskem parketu nov rezervni igralec

Gradnja novega plinskega bloka se je začela aprila 2016, projekt pa je bil zaključen skladno s terminskim načrtom. Investicija je bila ocenjena na 37 milijonov evrov, a so zanjo dejansko odšteli nekaj manj kot 35 milijonov evrov. Za naložbo so v Termoelektrarni Brestanica namenili dobrih 70 odstotkov lastnih sredstev, razliko pa pokrili s posojili.

Glavno tehnološko opremo sestavljajo plinska turbina SGT- 800, nazivne moči 53 MW, ki jo je dobavil konzorcij Stenmark, generator in dizel električni agregat, ki omogoča zagon plinske turbine v brez napetostnem stanju ter dimnik. S to investicijo je Termoelektrarna Brestanica (TEB) pridobila turbino, ki ima boljši izkoristek obratovanja ter nižje vrednosti emisij in hrupa. Posledično bo delovanje elektrarne še bolj zanesljivo in okolju prijazno.

S tehnološko nadgradnjo bo Termoelektrarna Brestanica obdržala in utrdila vlogo pomembnega ponudnika sistemskih storitev, to je predvsem zagotavljanje pozitivne terciarne rezerve ob izpadih proizvodnih enot ali drugih motenj v nacionalnem energetskem sistemu in možnosti zagona NEK brez zunanjega napajanja.

Kot je v uvodnem nagovoru zbranim dejal direktor TEB Tomislav Malgaj, so imeli jasen cilj zgraditi nov plinski blok in s tem povečati zanesljivost delovanja elektrarne in tako ostati pomemben člen v delovanju slovenskega elektroenergetskega sistema. Brez sodelovanja in podpore Gen energije tako zahtevnega projekta ne bi mogli izpeljati. Prav tako bi bil ta projekt nemogoč, če ne bi imeli zaslombe Elesa. Ob koncu je izrazil tudi upanje, da se še v letošnjem letu sprejme ustrezne sklepe o izgradnji plinskega bloka 7, saj bodo s tem izpolnjeni pogoji za postopno zaustavitev starih plinskih blokov iz leta 1974, ki so na izteku svoje obratovalne dobe

Slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da gre za pogumno in uspešno izvedeno odločitev, ki bo pripomogla k tem, da se bomo na naš elektroenergetski sistem lahko še bolj zanesli. Slovenska energetika je po njegovih besedah dobila dodatnega igralca, ki bo poskrbel za zanesljivo in varno energetsko oskrbo. Vprašanje energetske oskrbe je zelo občutljivo politično vprašanje tako navznoter kot navzven. Država ima urejen, zanesljiv in varen sistem, torej tri stebre, na katere se lahko zanesemo. Tako velja za varno državo. Navzven pomeni pretirana energetska odvisnost od enega vira. Navznoter pa moramo oblikovati nek politični konsenz o energetski politiki naše države. Torej, kako dolgoročno obdržati energetsko varnost. Vse, ki kakor koli sodelujejo pri oblikovanju strokovnega in političnega konsenza o energetski politiki naše države, je pozval, naj strnejo moči in v naslednjih letih najdejo pot, kako bomo dolgoročno zavarovali to varnost. Ob tem je poudaril, da s politično in strokovno odločitvijo glede prihodnje rabe jedrske energije v Sloveniji ne moremo več odlašati, saj je tretjina slovenskega energetskega trga pokrita z jedrskim virom. Kot je še dejal, se v razpravi o energetski strategiji mešajo zapletene strokovne dileme, tudi politične, pri katerih pa je treba upoštevati javno mnenje. Ljudje si namreč zaslužijo, da so obveščeni o vseh dilemah energetske strategije in sodelujejo pri odločitvah. Bolj kot bomo javnost pritegnili v razpravo, lažje bo sprejemati odločitve.