Gospodarstvo opozarja na pomembnost odločitev pri prehodu v brezogljično družbo.
Z namenom oblikovanja stališč in priporočil gospodarstva ob sprejemanju pomembnih odločitev, dokumentov ter strateških okoljskih ciljev na področju energetskega prehoda, ki se bo v naslednjih desetletjih zgodil v Sloveniji, je bil na GZS ustanovljen Strateški svet za energetski prehod. Sestavljajo ga predstavniki proizvajalcev in distributerjev energije, predstavniki porabnikov energije, gospodarskih družb s področja energetsko intenzivne industrije, prometa, gradbeništva, lesne industrije, inženiring podjetij ter znanstvenih inštitutov, ki bodo oblikovali mnenja ter jih posredovali odločevalcem.
Prva prioriteta novega Strateškega sveta je vsebina Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN), Energetskega koncepta Slovenije ter podnebne politike Slovenije. Zato jih je koordinator aktivnosti za pripravo NEPN, Institut Jožef Stefan (IJS), že seznanil tudi z izhodišči NEPN. Člani strateškega sveta so v razpravi IJS in drugim odločevalcev sporočili svoja osnovna stališča in z njimi opozorili na nekaj ključnih zadev, na katere je treba misliti pri odločitvah.
Kot so zapisali, smo v Sloveniji odlični pri sprejemanju ambicioznih in nepremišljenih ciljev, ki leta kasneje drago stanejo industrijo in prebivalce, namesto da bi upoštevali finančne in ekonomske zmožnosti, zavzeli zmerno ambiciozne, a dosegljive cilje, ki temeljijo na analizi vplivov predloga na deležnike v Sloveniji. Kot so spomnili, je primer za to cilj OVE do leta 2020 ter zagon v subvencioniranje sončnih elektrarn, ki nas bo, po njihovem mnenju, stal še en TEŠ 6. Zato želijo biti seznanjeni z ekonomskimi posledicami okoljskih oziroma podnebnih ciljev, preden se le-ti sprejmejo.
Strateški svet ugotavlja pretirano politiko nesprejemanja odločitev v Sloveniji, ki nas pri energetski tematiki lahko še drago stane. Čas je denar, torej je hitrost umeščanja objektov v prostor in hitrost izgradnje le-teh odločilnega pomena. Zaradi interesov posameznih skupin posameznikov je v zadnjem času interes okolja nadvladal interesu ekonomike in gospodarskega razvoja. Odločitve v zvezi z energetskim prehodom terjajo svoj čas in denar. Pripravljavce in odločevalce zato opozarjajo, da je treba upoštevati tako finančne zmožnosti, kot tudi naravne in družbene danosti.
Slovenija na lestvici zanesljivosti energetske oskrbe trenutno posega na visoko šesto mesto, a Strateški svet izpostavlja, da gre za zapuščino, ki so nam jo s svojimi odločitvami na področju energetike ustvarile prejšnje generacije. Trenutna situacija pa se lahko ob nepremišljenih odločitvah ali celo ne sprejemanju le-teh hitro spremeni, so še zapisali.
Izpostavili so, da je sektor prometa velik porabnik energije in tudi povzročitelj toplogrednih plinov, zato je treba prednostno sprejeti ukrepe na tem področju, ki bodo z vidika pritiskov na doseganje ciljev razbremenili druge sektorje.
Po mnenju strateškega sveta, mora Slovenija izkoristiti preko 60-odstotno gozdnatost v smislu akumulacije CO2, kar pomeni od čim več lesa do čim večje stopnje predelave in energetske izrabe odpadnega lesa v Sloveniji.
Opozorili so, da je visoka odvisnost od uvoza električne energije (v NEPN je predvidena 25-odstotna) lahko problematična za porabnike predvsem v določenih obdobjih visoke porabe.
Po informacijah, ki so jih dobili od izdelovalcev osnutka NEPN, bo novi NEPN pripravljen do poletja. Kot so zapisali, se bodo člani Strateškega sveta z njim seznanili in pripravili predloge in dopolnitve.