Na nujni seji na temo posledic vremenske ujme na prometni in energetski infrastrukturi se je sestal Odbor za infrastrukturo in prostor.
Prve ocene o stanju energetske in državne prometne infrastrukture po vremenski ujmi in ukrepe za odpravo posledic je zbranim predstavil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Po prvih grobih ocenah celotna škoda na državni prometni in energetski infrastrukturi znaša približno 120 milijonov evrov. Ob tem je poudaril, da gre za oceno, saj se znesek z odpravljanjem posledic in ugotavljanjem nove škode stalno spreminja.
Po njegovih besedah je ministrstvo nemudoma pristopilo k natančnejšemu popisu škode ter si zadalo nalogo izvesti čim prejšnjo sanacijo nastalih posledic. Zato pospešeno preučujejo vse možnosti pridobivanja sredstev, ki bi jim omogočila izvedbo potrebnih investicij. V naslednjih dneh, tednih in mesecih pa bo ministrstvo budno spremljalo izvajanje potrebnih sanacij, in s tem zagotavljalo, da dela ne bodo zastala, vse dokler ne bodo uspešno zaključena. Hkrati pa si bodo prizadevali za sprotno odpravljanje ovir, zlasti normativnih, pri izvedbi nalog ter bodo aktivno sodelovali pri pridobivanju sredstev.
Na prenosnem omrežju škode za najmanj 12 milijonov evrov
Po besedah ministra Sama Omerzela je obseg posledic vremenske ujme na 110, 220 in 400 kV prenosnih daljnovodih v lasti Elesa zaenkrat začasnega značaja, saj se poškodbe še vedno ugotavljajo. Do 12. februarja so bile tako ugotovljene poškodbe 93 daljnovodnih stebrov. Največ poškodovanih, 43, je bilo na DV 220 kV Kleče-Divača, zaradi česar je do odprave posledic okvar daljnovod nesposoben za obratovanje. Prav tako ne obratuje DV 400 kV Beričevo-Divača, kjer je poškodovanih 32 daljnovodnih stebrov, in DV 400 kV Beričevo-Podlog, kjer so poškodovani trije daljnovodni stebri. Zaradi poškodb 12 daljnovodnih stebrov pa zaenkrat ne obratuje tudi DV 110 kV Cerkno-Idrija. Kot je pojasnil, so zaradi izpadov električne energije na območju Slovenije obratovalne razmere še vedno zelo zahtevne. S hitro vzpostavitvijo DV 220 kV Beričevo-Podlog so se razmere na območju osrednje Slovenije sicer normalizirale, še vedno pa se zanesljivost napajanja RTP Divača zagotavlja le s povezavami iz Hrvaške in Italije. Zaradi prekinjenih internih povezav je treba iz prečnega transformatorja v Divači omejevati pretoke moči na slovensko-italijanski meji pod mejo komercialnih pretokov moči. V primeru neobvladljivih pretokov pa bi bilo potrebno reduciranje NTC kapacitet tako na hrvaški kot na italijanski meji. Po mnenju ministra Omerzela je po končani analizi stanja potrebna takojšnja sanacija DV 400 kV Beričevo-Divača, DV 220 kV Kleče-Divača, DV 110 kV Cerkno-Idrija in DV 2x110 kV Slovenj Gradec-Velenje, s tem, da se pri slednjem vzpostavi začasno obratovalno stanje.
Možna posredna škoda zaradi nedelujočih DV Beričevo-Divača in Kleče-Divača zaradi potencialno možnega znižanja NTC-jev je večplastna. Zaradi zahtevnih obratovalnih razmer na območju Slovenije in na območju Hrvaške obstaja precejšnja nevarnost zniževanja NTC predvsem v smeri Slovenije proti Italiji, kjer po ocenah zniževanje NTC za vsakih 100 MW za Eles pomeni izpad prihodka v višini 550 tisoč evrov na mesec. V kolikor bi bili prisiljeni znižati NTC na vrednost 0, pa bi mesečni izpad znašal kar 3,5 milijona evrov. Trenutno je Eles na zahtevo hrvaškega sistemskega operaterja za mesec marec že znižal višino NTC na hrvaško-slovenski meji za 200 MW, v obe smeri. Prav tako je bil na zahtevo italijanskega sistemskega operaterja med 7. in 11. februarjem znižan uvozni NTC na vseh mejah Italije v skupni višini 1000 MW, na slovensko-italijanski meji pa se je to zmanjšanje odrazilo v znižanju NTC od 44 do 69 MW v skupni količini 6.918 MWh. Do ponovne vzpostavitve obeh daljnovodnih povezav iz Divače proti Klečam in Beričevim Eles na meji z Italijo ne bo mogel zagotavljati komercialnih pretokov moči, niti ne bo mogel nuditi regijske pomoči, zato tveganje reduciranja NTC do nadaljnjega ostaja visoko. Zadnja groba ocena škode je bila izdelana na podlagi dokazov – helikopterskega snemanja tras, znaša 12 milijonov evrov. Natančna vrednost pa bo znana šele, ko bodo izvedena vsa dela sanacije, to pa je do 15. junija letos.
Za sanacijo distribucijskega omrežja potrebnih 63 milijonov evrov
Vremenska ujma ni prizanesla tudi distribucijskemu omrežju in tudi tu je zaenkrat možno podati le grobo oceno škode. Dokončno stanje bo razvidno šele čez čas. Trenutno se na distribucijskem omrežju izvajajo predvsem ukrepi za nujno vzpostavitev napajanja pri odjemalcih. Poškodovanih je najmanj 20,5 km visokonapetostnih vodov, 1298 km srednjenapetostnih vodov in 1615 km nizkonapetostnih vodov v skupni višini 50,5 milijona evrov. Po prvih ocenah pa bo za končno sanacijo potrebnih najmanj 63 milijonov evrov.Največ poškodb je utrpelo distribucijsko omrežje Elektra Ljubljana, kjer bo po njihovih ocenah za sanacijo potrebnih 24 milijonov evrov. Elektro Gorenjska bodo za sanacijo potrebovala na 2,5 milijona evrov, v Elektro Primorska 17,5 milijona evrov, Elektro Maribor več kot 10 milijonov evrov in Elektro Celje 9,5 milijona evrov. (pb)