Izzivi, s katerimi se sooča plinski sektor, s poudarkom na varni dobavi plina ter potencialu obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, so zaznamovali letošnjo, že 15. konferenco Eurogas.
Evropski in nacionalni deležniki plinskega sektorja so se minuli petek zbrali na Brdu pri Kranju, kjer so na letni konferenci Eurogas razpravljali o prihodnosti oskrbe s plinom. V ospredju razprav je bila varnost dobave plina ter potenciali na področju obnovljivih in nizkoogljičnih plinov v regiji.
Sodelujoči so izpostavili pomen regionalnega sodelovanja in strategij za diverzifikacijo energetskih virov, ki lahko pomagajo zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev in izboljšati evropsko energetsko varnost. Strokovnjaki so se strinjali, da je le s sodelovanjem med vladami, industrijo in civilno družbo možno doseči oblikovanje politik in strategij za razogljičeno prihodnost plina.
Dogodek so pri združenju Eurogas organizirali ob podpori družbe Geoplin, ki posluje na plinskem trgu v Sloveniji in regiji. Generalni direktor družbe Geoplin, Matija Bitenc, je ob tem povzel vlogo plina v elektroenergetskem sistemu: “Ocenjujemo, da se bo poraba zemeljskega plina v Sloveniji s prehodom na popolnoma obnovljive vire energije zaradi kompatibilnosti njihove infrastrukture še povečala. V obdobju po zaprtju TEŠ in do izgradnje nove jedrske elektrarne, če bo ta odločitev sprejeta, bo zemeljski plin namreč ključen za zapolnitev morebitne vrzeli v energetski oskrbi in pomemben pri zagotavljanju stabilizacije energetskega sistema ter, ob primernih cenah, tudi konkurenčnosti industrije.”
Poleg zemeljskega plina so se dotaknili tudi vloge ostalih plinastih goriv, kot sta vodik in biometan – povečana raba slednjih do leta 2030 je vključena tudi v prenovljeni predlog nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).