Na konferenci z naslovom Dvojni prehod za trajnostno rast gospodarstva so udeleženci razpravljali o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v luči zelenega in digitalnega prehoda.
Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za finance Klemen Boštjančič in generalna direktorica Projektne skupine za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Céline Gauer.
Minister Klemen Boštjančič je v uvodnih besedah konference povedal, da je bilo leto 2023 zelo pomembno z vidika Načrta za okrevanje in odpornost. Poudaril je, da je Slovenija konec lanskega leta prejela izplačilo drugega zahtevka v višini 536 milijonov evrov ter v leto 2024 z izpolnitvijo 44 mejnikov in ciljev drugega zahtevka za plačilo stopili z lepo popotnico in spodbudo za nadaljnje trdo delo na reformah in naložbah Načrta za okrevanje in odpornost. Kot je še dejal, Slovenija prehaja v reformno in naložbeno najintenzivnejše obdobje Načrta za okrevanje in odpornost. Po uspešno zaključenih delih na železniških postajah v Grosupljem in Domžalah so se sedaj začela dela na postaji v Novi Gorici, pa tudi dolgo pričakovana preobrazbe območja osrednje železniške postaje, postavljen pa je tudi temeljni kamen nove Veterinarske fakultete. Poudaril je, da ob tem ne smemo pozabiti na finančno manj obsežne, a po učinkih prav tako pomembne projekte, ki krepijo gospodarstvo in prispevajo k razvoju družbe ter izpostavil ta dogodek kot dobro priložnost za menjavo izkušenj na področju zelenega in digitalnega prehoda.
Ob koncu je izpostavil, da živimo v kompleksih časih, ki od nas zahtevajo hitro odzivnost in nenehno prilagajanje. Zato je pomembno, da poskrbimo za odporne družbene sisteme. Pri tem bomo uspešni le, če bomo hkrati naslavljali izzive prihodnosti in opravili domače naloge, ki jih še nismo. Spomnil je še na pomembnejše reformne ukrepe, h katerim se je država zavezala tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Generalna direktorica Projektne skupine za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Céline Gauer je v uvodu dogodka poudarila, da so lanskoletni dosežki slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost resnično impresivni ter izpostavila vključitev poglavja REPowerEU v lanskoletno spremembo Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo prispevalo k odpravi posledic energetske krize, k boljšemu soočanju z energetskim prehodom in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Kot je dejala, je Slovenija zelo intenzivno izvajala ukrepe in naložbe. Trenutno je pridobila že približno tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago državi v okviru tega programa, kar je velik dosežek. Za naprej pa je poudarila, da se moramo začeti ukvarjati z izzivi leta 2024, ki bo odločilno leto.
Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. V panelni razpravi o zelenih naložbah v podjetju je poudaril, da smo v času velike gospodarske transformacije, ki jo na ministrstvu skušajo videti kot priložnost in slovenskemu gospodarstvu predvsem pomagati pri tem, da okrepimo svojo samozavest in zmožnost, da ta prehod izpeljemo učinkovito in pospešeno. Pri tem je izpostavil tri stebre, in sicer nadgradnjo in dekarbonizacijo obstoječih industrij, razvoj novih končnih produktov in novih industrij, kjer ciljajo predvsem na dinamično start up skupnost. Kot je zaključil, moramo nepovratna sredstva usmeriti predvsem v tiste projekte, ki prestavljajo velik preboj in velik mrežni učinek.
Ob robu dogodka je potekalo polaganje temeljnega kamna za novogradnjo Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je eden od finančno najobsežnejših projektov Načrta za okrevanje in odpornost. (pb)