Energetika

Na letošnji konferenci zapiranje še zadnjih odprtih vprašanj

Včeraj se je v Madridu začela Podnebna konferenca, ki bo potekala do 13. decembra.
Na letošnji konferenci zapiranje še zadnjih odprtih vprašanj

Temeljni namen letošnje podnebne konference Združenih narodov (COP25), ki se je udeležujejo pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), je narediti naslednje ključne korake v procesu boja proti podnebnim spremembam.

Včerajšnji dan je bil posvečen voditeljem držav in vlad z namenom dviga ambicije za doseganje ciljev pariškega sporazuma skladno z zadnjimi znanstvenimi dognanji, ki jih je v svojih poročilih predstavil Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) za ustavitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5° Celzija.

Lanska konferenca je uspešno zaključila pripravo delavnega programa, ki pogodbenicam omogoča izvedbo pariškega sporazuma. Ena od osrednjih tem letošnje konference pa je dokončno sprejetje, tako imenovane knjige pravil in navodil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma v letu 2021. Gre za zaključna pogajanja o 6. členu pariškega sporazuma (mednarodni tržni mehanizem), ki je še zadnje odprto vprašanje pred finalizacijo knjige pravil in navodil. Gre za vzpostavitev mehanizma kot prispevka k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in podporo trajnostnemu razvoju.

Konferenca je izrednega pomena tudi zato, da se ponovno spodbudi države k povečanju svetovne ambicije in ciljev za reševanje podnebne krize v vseh državah sveta.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob včerajšnjem začetku konference v svojem govoru napovedala, da bo Evropska komisija čez deset dni predstavila evropski zeleni dogovor, katerega cilj je, da EU do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Ob tem je poudarila, da se z ukrepanjem in izvajanjem ustreznih politik ne sme odlašati. Po njenih besedah je glavni namen konference da vlade, podjetja, lokalni organi in civilna družba združijo moči za pripravo pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma ter, da se okrepi podpora ukrepanju na tem področju v prihodnosti. Na konferenci bo EU organizirala več kot sto spremljevalnih dogodkov.

Uradnega odprtja konference se je udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor Simon Zajc. Poudaril je, da od letošnje podnebne konference pričakuje predvsem to, da bo pogajalcem do konca konference končno uspelo sprejeti tako imenovano knjigo pravil in navodil za začetek izvajanja pariškega sporazuma v letu 2021. Po tem pa pričakuje še, da bodo vse države pogodbenice opravile svoje domače naloge in zaveze pariškega sporazuma začele uresničevati, saj moramo do leta 2050 postati podnebno nevtralni.

Slovenija sicer podpira stališče EU, da se na letošnji konferenci dokončno sprejmejo učinkovita pravila in navodila, vključno za člen 6 za izvajanje pariškega sporazuma, hkrati pa se ohrani politični trenutek za povečanje svetovne podnebne ambicije in podnebnih ciljev za prvo obdobje izvajanja pariškega sporazuma do leta 2030, in sicer predvsem z nadgrajenimi podnebnimi cilji, ki jih morajo vse pogodbenice posredovati naslednje leto za začetek izvajanja pariškega sporazuma s 1. januarjem 2021.

Polona Bahun
O avtorju