Predlog sprememb EZ-1, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, bo po zaključku javne razprave romal v medresorsko usklajevanje.
Na današnjem »briefingu« za
novinarje sta državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen
Potisek in v. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo mag. Jože
Dimnik predstavila spremembe in dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1), ki je
bil pred kratkim poslan v javno obravnavo.
Kot je povedal državni sekretar mag. Klemen Potisek, smo glede sprememb
zakona v samem začetku. Ko se izteče rok javne razprave, bo predlog zakona
nadaljeval pot v medresorsko usklajevanje, nato na vlado in v državni zbor.
»Zakon ureja prenos dveh
evropskih direktiv, priklop elektrike za ranljive odjemalce, upravljanje 110 kV
omrežja, zanesljivost oskrbe z energijo, priklop in odklop ranljivih
odjemalcev, energetske izkaznice, upravljanje energetskih družb in kazenske
določbe. Predlog člena zakona, ki je v javnosti deležen največje pozornosti, pa
se nanaša na zanesljivo oskrbo z električno energijo in prednostno dispečiranje
oz. zagotovljen odkup,« je dejal mag. Potisek.
Pred aktivacijo ukrepa tudi presoja sistemskega operaterja
Glede prednostnega dispečiranja
je mag. Potisek opozoril, da bo ukrep v vsakem primeru morala potrditi še
Evropska komisija. Med naštete korake pred samo aktivacijo ukrepa spada tudi
presoja sistemskega operaterja, da je stanje na trgu oz. pri oskrbi z
električno energijo takšno, da je tak ukrep sploh potreben. Izdelati mora
poročilo in analize, na podlagi katerih se vlada odloči, ali sprejme to
odločitev.
»Težko je pričakovati, da bi ukrep začel
veljati kmalu, in ali bo to sploh potrebno. Ukrep bi bil potreben samo, če bi
tržne cene električne energije še naprej padale in bile bistveno nižje od
proizvodnih cen,« je poudaril državni sekretar. Kot je še dodal, do aktivacije
ukrepa zato ne more priti pred koncem letošnjega leta.
Ukrep oblikovan za zagotavljanje prednostne oskrbe
Nadalje je mag. Potisek pojasnil,
da bi najvišja vrednost ukrepa lahko bila v najslabšem primeru 25 milijonov
evrov na leto. »Tak ukrep je oblikovan za zagotavljanje prednostne oskrbe oz. zagotovljenega
odkupa v primeru domačega primarnega energenta, ki je pri nas, razen vode,
premog, tega pa kopljemo v premogovniku Velenje. Hidroelektrarne teh storitev
sekundarne regulacije namreč ne morejo zagotavljati v taki meri, da bi bil naš
energetski sistem stabilen.«
Sicer pa je državni sekretar med spremembami
in dopolnitvami Energetskega zakona izpostavil
tudi poenostavljen in hitrejši priklop za ranljivejše odjemalce električne
energije, in sicer v primeru, da bi se izkazalo, da so za to tehtni razlogi.