Dipl. ing. elektrotehnike Marko Mladovan je v Soških elektrarnah Nova
Gorica (SENG) zaposlen od leta 2003 kot vodja službe za daljinsko vodenje. S
sodelavci je zadolžen za kakovostno vodenje in nadzor vseh hidroenergetskih
objektov na reki Soči in njenih pritokih. Sicer pa je z dušo in srcem predan umetniškemu fotografiranju.
»Pri daljinskem vodenju hidroelektrarn se morda na prvi pogled zdi, da
je vsa skrivnost v računalništvu, vendar temu ni tako. Za učinkovito vodenje
je potrebno tudi odlično poznavanje
elektroenergetike. Zato vedno poudarjam, da je daljinsko vodenje HE prepletanje
računalništva in elektroenergetike,« je povedal Marko.
S fotografijo živi že od otroških let
Marko se je s čarobnim svetom fotografije in filma začel seznanjati v
osnovni šoli v Solkanu pri filmskem krožku, kjer je bil njihov mentor znani
Solkanec Silvan Furlan. Potem so sledila leta srednje šole in elektrotehniškega
faksa, ko je s fotografiranjem za nekaj časa prekinil, saj ta hobi ni bil ravno
poceni. Ko je po študiju in zaposlitvi prišel do potrebnega denarja, je v njem
spet oživela nekdanja strast do fotografije. Intenzivneje se s fotografiranjem
ukvarja od leta 2000.
»Rad poslušam glasbo in tudi najrajši fotografiram koncerte, če se le
pojavi priložnost. Koncerte sem veliko obiskoval že v obdobju, ko sem študiral
na elektrotehniškem faksu v Ljubljani. Zelo rad fotografiram tudi otroške
portrete. Skozi fotografijo želim sporočiti nek trenutek, ki ga zazna samo
fotografovo oko, pokaže pa fotografija. Pri tem skušam kombinirati vse
elemente, še zlasti barve, kompozicijo, motiv, kontraste. Barve so mi sicer
všeč, rad pa imam tudi fotografije v črno-beli tehniki. Fotografija mora biti v
prostoru uravnotežena, pravilno izostrena, tehnično dovršena,« je poudaril
Marko.
Tri samostojne fotografske razstave
Svojo prvo fotografsko razstavo je Marko organiziral leta 2011 v
galeriji Frnaža v Novi Gorici; trajala je približno dva meseca. Na njej je
predstavil od 35 do 40 fotografij, predvsem posnetke s koncertov in otroške
portrete. Na drugi štirinajstdnevni razstavi, ki se je v manjšem obsegu
odvijala leta 2012 v preddverju Kulturnega doma v Novi Gorici, pa je predstavil
osem koncertnih fotografij.
Leta 2014 je na tretji razstavi v galeriji Pecivo v Novi Gorici
predstavil otroške portrete. V črno-beli tehniki je fotografiral večino otrok,
ki živijo v njegovi ulici v Solkanu, na primer, ko se igrajo pred hišami, ko
poleti čofotajo in se špricajo z vodo v bazenčku in skozi igro izražajo
veselje, začudenje in druge občutke iz otroškega sveta.
Obiskovalci so si predstavljene fotografije na omenjenih razstavah
ogledali z zanimanjem. Mnogi med njimi so se o njih izrazili pohvalno.
Navdušenje nad umetniškimi otroškim portreti so izrazili tudi njegovi
fotografski kolegi.
Aktiven član Foto kluba Nova Gorica
»Na srečanjih v Foto klubu Nova Gorica aktivno sodelujem že od leta
2000. S kolegi si vsak teden ogledujemo fotografije, jih komentiramo,
predlagamo izboljšave. Pogovarjamo se o tehnikah fotografiranja, kako posnete
fotografije obdelovati in podobno. Vsako leto organiziramo razstavo papirne
fotografije v državnem merilu, v obmejnem prostoru pa razstavo projekcijske
fotografije Dia Primorska,« je pojasnil Marko.
Fotografi omenjenega kluba se vsako leto skupaj odpravijo tudi na kak
daljši fotografski izlet. Markotu je v prijetnem spominu ostal še zlasti obisk
otoka Burana blizu Benetk, kjer je veliko barvitih hiš z zanimivimi detajli, ne
manjka pa tudi drugih privlačnih motivov. Večkrat je fotografiral tudi zanimive
osebe in stvari v Benetkah, kjer je res pravi fotografski raj. Fotografiranje
pustnega karnevala pa ga, kot pravi, ne privlači, saj je vse že več kot
tisočkrat poslikano.
Digitalna fotografija je super!
Na začetku, ko se je pojavilo digitalno fotografiranje, Marko nad novo
tehniko ni bil preveč navdušen, saj se mu kakovost teh fotografij ni zdela
najboljša. Pozneje, ko je razvoj digitalne fotografije napredoval, je spremenil
mnenje. Sedaj pa pravi, da je digitalna fotografija super. Ni treba čakati na
razvijanje, takoj lahko pogledaš, kaj si fotografiral, je pa še veliko drugih
prednosti. Prepričan je, da prehod iz analogne v digitalno fotografijo pomeni
ogromen preskok.
»Pred leti sem bil na obisku v Prekmurju pri ženinih sorodnikih. V
meglenem jutru, ko se je vzhajajoče sonce skušalo prebiti izza oblakov, sem na
polju pripravljal fotoaparat, da bi fotografiral kak pokrajinski utrinek. In
ravno v trenutku, ko na fotografiranje še nisem bil pripravljen, sta mimo mene
letela dva prekrasna laboda in mi hitro izginila izpred oči. To ni res, pa
ravno zdaj! Takrat sem imel pokvarjen dan od jutra do večera,« se še danes s
kančkom grenkobe spominja Marko.
Ko Vid sliši skladbo, jo odigra na klavir
Markota smo ob tej priložnosti vprašali tudi za njegovega desetletnega
sina Vida, ki ubira korake v glasbeni svet. Njegov talent za glasbo so starši
odkrili že pri treh letih, opazili pa so
ga tudi v vrtcu. Najbolj je Vid starše presenetil, ko je pri petih letih na You
Tube poslušal Bachovo skladbo (Toccata in Fuga v D-molu) in so se potem
njegovi prsti kar sami premikali po klavirski tipkovnici. Skladbo je na
klavirju odlično odigral, ne da bi se jo prej učil. Doslej se je udeležil dveh
večjih glasbenih tekmovanj v Sloveniji in v Italiji ter po številu zbranih točk
obakrat dosegel prvo mesto.
Miro Jakomin